sreda, 31. julij 2013

Hrana in čustva

Povej mi kaj ješ in povem ti, ali si lahko moj prijatelj. Tako nekako to zgleda danes. Če ne jem pice, pač ne moreva na večerjo. Če te tašča povabi na nedeljsko kosilo kjer bo na mizi tenstan krompir, svinjska pečenka in solata bujno polita z bučnim oljem bo pa itak konec sveta, ker ima krompir visok GI, pečenka preveč nasičenih maščob, solate pa ne boš jedel, ker ima bučno olje ful kalorij. 

Hrana ima močan sociološki status. Povezana je z vsem. S prazniki. Z druženjem. S praznovanjem določenih življenjskih trenutkov. Ponavadi jo povezujemo z lepimi dogodki. Saj veš, kako ti toplo pri srcu postane, ko pomisliš na tisti mamin tatarec, ki ga dobiš na mizo za božič?

Kaj pa, če teh čustev nikoli ne razviješ? Če nikoli v življenju ne ješ bureka s prijatelji. Če nikoli v življenju ne okusiš tistega sočnega kebaba? Kaj, če ti hrana v najbolj občutljivem mladostništva obdobju predstavlja strah, namesto čustvene navezanosti na prijetne dogodke?

Vprašanja, ki so me morila kar nekaj časa. Zakaj ni nekega "čustvenega" odziva, če nekdo predlaga ali gremo na pivo, na pico ali na kebab? Sedaj to razumem, zakaj jih ni. Če bi imel priložnost bi dal narediti še MRI, kjer bi meril odzive možganov. To bi bilo res zanimivo.

Konec koncev ljudje pretiravamo. Zadnja leta pa sploh postajamo nestrpni. Do drugačnosti. Boš nekoga odjebal, ker ti ne ješ v Macu, on pa bi si rad za večerjo privoščil krompirček in hamburger? Je nekdo zate čudak, ker redno uživa prehranska dopolnila in tiste čudne praške z vonjem po sadju, čokoladi ali vanilji? In se spomniš, da smo pred enim letom vsi hujšali na dieti z minimalno vsebnostjo maščob, danes pa lahko shujšaš samo, če greš na ketogeno dieto? In če ni po tvoje, oziroma tako kot si nekje prebral, je vse narobe. 

Greva korak naprej? Predstavljaj si starše. Vegetarijance. Dobijo otroka. Bo otrok vegetarijanec ali jim bodo ponudili možnost izbire? Da tudi on kdaj okusi meso in se sam odloči ali mu je všeč ali ne? Da ne boš užaljen, ista fora pri sedaj popularnih paleo in ketogenih dietah. Sredi trgovine tiste nežne očke in kinderjajčka v majhnih rokah. Jo bo lahko dobil? Ali kinderjajčka pač ne spada v tvoj, poudarjam tvoj, prehranski režim?


Mislim, da tudi tukaj rabimo nekoliko več fleksibilnosti in strpnosti. Jej tisto, pri čemer se počutiš najbolje. Imej toliko obrokov na dan, da boš lahko normalno fural službo, socialno življenje, treninge in še kaj. Ne boš si uničil metabolizma, če boš namesto 6x lahko jedel le 3x na dan. Pojdi s prijatelji na tisti pir. Prej ti bodo popustili živci, zaradi česar bo več škode, kot pa če pivo spet ne ustreza v tvoj režim. 

Ali pa prijetno zavrni tisti pir, če ti ne paše. Pravi prijatelj te bo vseeno še vedno povabil zraven. Sicer pa saj veš kako je. Ta pravi ostanejo. Tisti, ki odidejo pa nas zagotovo nekaj naučijo. Ne vsiljuj svojega prepričanja nikomur, raje ponudi alternativo in pa rezultate, ki jih opaziš na sebi. Rezultati so gotovo veliko bolj zgovorni, kot pa besede, prebrane nekje na internetu. Pa hvala danes za kavo, bilo je odlično. Dala mi je spet nekaj več širine.


petek, 26. julij 2013

Tekač in gorivo

Maraton. Tekaška preizkušnja, za katero rabiš že kar nekaj kilometrov v riti. Tipično rabiš tudi na vsake deset kilometrov en energijski gel, na vsake pet kilometrov izotonični napitek, pred startom energijsko tablico in izotonik, v cilju pa še tri banane, da si ziher, da si dovolj pojedel in vodo. Izotonik ti gre že na živce zato se ga rade volje tu izogneš. Ne pozabiva na testeninko en dan prej. Pa te makarone natepavaš že dva dni pred maratonom, da ti gredo na koncu že skozi ušesa. Da si ziher, da je glikogen ja poln. A si prestavljaš, da bi lahko maraton in še kaj bolj sočnega oddelal brez tega? Brez da bi jedel prej, med in ogromne količine po?


Če si pogledava osnove naše telo kot vir goriva uporablja dve zadevi: maščobo in ogljikove hidrate, ki so ti bolj znani pod imenom glikogen. Glikogenske zaloge so shranjeni ogljikovi hidrati v naših jetrih (cca 70 do 100 g) in mišicah cca. 300 pa ga še imaš v mišicah. Tistega v jetrih lahko telo takoj izkoristi za katero koli mišico, ki potrebuje glukozo kot vir goriva, glikogen shranjen v mišici, pa je na voljo le njej. Da ti ilustriram: glikogen, ki ga imaš v rokah ne moreš uporabiti kot vir energije za noge ko tečeš. Če pretvoriva to v kalorije je 400 g X 4 kcal = 1200 Kcal, kar porabiš v približno v dveh urah.

Vsi poznamo tekaški zid. Ta se pojavi tam okrog 30 km in izleda tako, da ti hitrost in moč naenkrat padeta. To se zgodi v primeru, da nisi med tekom dovolj jedel in je telo porabilo glikogen, ki mu je bil na voljo. Torej smo tekači, kot neki narkomani, odvisni od tega, koliko hidratov in ostalega bomo pojedli in popili? Živa resnica. Lahko pa je tudi drugače. 

Dal ti bom ilustrativni primer, ki sem ga dobil od Attie. Predstavljaj si tovornjak, ki prevaža gorivo. Torej cisterno, ki jo ponavadi vidiš na tankšteli, da pripelje bencin. V rezervoarju ima na tisoče litrov goriva, ki pa mu nič ne služi. Ker ga ne more izkoristiti. Tekači smo podobni. Imamo na tisoče kalorij goriva, mi pa se zanašamo na tistih ubogih 1200 Kcal, ki jih dobimo iz glikogena. 


Se sprašuješ o čem govorim? O maščobi. Vsakdo izmed nas jo ima. Rekreativni tekači je nimamo tako malo, čeprav nas je veliko suhcev. Problem je napačen pristop k vadbi in zanemarjanje mišične mase. Da bi uživali proteine? Ma kje pa si nor, da bom še bilder postal! Ja mišice rastejo že samo od tega, da pogledaš tisto kanto sirotkinih beljakovin, ki ni nič drugega kot mleko v prahu, vendar sirotka ne vsebuje laktoze (mlečnega sladkorja), ki dela težave marsikateremu posamezniku. Pa veš zakaj ljudje zaupamo mleku v prahu bolj kot sirotki - wheyu? Zaradi embalaže. Na mleku v prahu je narisan otrok.

Dobro vrniva se k maščobi. Tvoje telo je močan rezervoar goriva - maščobe. Ne verjameš? Dajva malo poračunat. Reciva, da imaš tam 70 kil. Pa da imaš tam 10% telesne maščobe, da bova lažje preračunala. Če to pretvoriva v kile dobiva rezultat, da s sabo nosiš 7 kil maščobe, to je 7000 g, da ti še bolj pomagam. 1 gram maščobe da tam 9 kcal. Če sedaj zmoživa 7000 g X 9 kcal dobiva rezultat 63.000 kcal. Si predstavljaš? Da te spomnim na glikogen, ki ga imaš 1200 kcal. Resda, so to le gole številke, približki, toda dovolj dobri, da ti dajo material za razmislek.

Da pripraviš telo, da kot gorivo v večji meri uporablja tvoj rezervoar maščobe, rabiš malo več časa. V prvi vrsti je vsekakor način prehranjevanja, v drugi vrsti je trening, v tretji pa tudi regeneracija. Da bi prešaltal iz enega vrsta goriva na drugega čez noč ni mogoče. Pozabi na to idejo. In ta ideja mogoče tebi niti ne bo ustrezala, odvisno od tvojega cilja. Za njo potrebuješ čas. O tem času, kako ga dajem skozi sam, in kako sem telo pripravil do tega, da kuri maščobo kot primarni vir energije pri vzdržljivosti, pa v naslednjem zapisu.