ponedeljek, 11. november 2013

Marko Roblek - manj je več, enostavno je vedno najboljše


Kot veš sem zagovornik paleo načina prehranjevanja. Več o tem, kaj je paleo si preberi v dveh člankih na Maxximum portalu: Paleo dieta - uvod v paleo dieto in Paleo dieta - moderni človek gre na lov. Pridruži se nam tudi na Maxximum forumu v temi Paleo dieta, kjer najdeš ideje za recepte, predavanja in nasvete v zvezi s paleo dieto ali pa mi postaviš vprašanje v temi Paleo Q&A.

Ko je govora o paleo pa seveda ne moreva mimo njega. Marko Roblek. Še eden vizionar, zagovornik in promotor paleo načina prehranjevanja pri nas. Spremljaš lahko njegov blog, preberi pa si tudi odličen intervju z njim. Ker pa se je ravno začel Paleovember, sem se odločil, da z njim tudi sam spregovorim nekaj besed.

Marko pozdravljen. Za začetek nam zaupaj nekaj o sebi. Delo, prosti čas, hobiji?

Živjo. Če začenjava z delom in prostim časom; že nekaj let sem na tem, da je oboje pri meni zelo prepleteno. Včasih bolj kot bi želel. A kot podjetnik, ki se del časa ukvarja s poslovno informatiko, del časa s športno trgovino, vmes dodaja svetovanje o bosem teku se vsaj nimam kaj pritoževati nad enoličnostjo vsakdana. Če temu dodam še organizacijo tekaških prireditev, tekaških popotovanj, občasna predavanja o teku, paleo prehrani in še čem, mi praktično zmanjka časa za tek, meni vedno ljubemu hobiju. Teka se pravzaprav lotevam še najbolj minimalistično, saj je družina prva prioriteta v prostem času.

Vir: osebni arhiv

Si oče bosonogega teka v Sloveniji. Povej mi kaj več o tem. Zakaj si se odločil za bosi tek, zakaj bi se posameznik naj lotil bosonogega teka in komu ga priporočaš?

Začel sem bolj po naključju kot zares. Pravzaprav je bil to nek skupinski eksperiment v društvu Vitezi Dobrega Teka, ki se je takrat postavil in smo skupaj sestavljali prvo Nočno 10ko. Jaz sem bil pač edini, ki je nadaljeval s tem, za moje pojme »žlahtnim« načinom teka. Ko sem ugotovil, da poleg užitka nudi še cel kup drugih prednosti, recimo hitrejše izboljšanje tekaške tehnike, manj tekaških poškodb, bolj ozaveščeno in doživeto tekanje sem začel bosi tek priporočati še drugim, se povezovati s tujimi bosonogci, organizirati tekaške tečaje in vseslovenski bosi tek...


Vir: osebni arhiv

Bosi tek ali hoja sta v prvi vrsti odlično pomagalo, da si sodobni človek in rekreativec celostno razvije svoj gibalni aparat. Če hodimo, tečemo bosi si krepimo stopala, mišice in kite spodnjih okončin, naučimo se teči z aktiviranim telesom v celoti. Hkrati začnemo na tla stopati bolj nežno in z manj sile, kar neprimerno zmanjša obremenitve sklepov in vezi in dolgoročno naredi bolj ekonomičnega in zdravega tekača.
Pravzaprav lahko bosi tek, vsaj občasni, priporočim komurkoli, ki lahko teče – se pa mora vsak začetnik zavedati, da bo prehod iz obutega teka dolgotrajen in počasen. Vsaj nekaj mesecev, še raje pa leto dni si mora vzeti tekač, da si počasi okrepi kite in mišice in lahko tudi bos teče na razdalje, ki jih je bil navajen obut. A ko enkrat osvojiš skrivnosti bosonoštva, ti je samo žal, da jih nisi poskusil že prej :)

Ker je govora ravno o teku mi zaupaj še kaj o Nočni 10ki, si namreč idejni oče tega teka. Od kod ideja o tem, da bi tekaško prireditev organiziral zvečer, zakaj je Nočna 10ka tako edinstvena in kaj je tisto, kar po tvojem mnenju, privablja vedno več tekačev iz Slovenije in tujine?

Nočna 10ka je bila za čas, ko smo jo postavljali prvič, radikalno drugačna od vseh tekaškijh prireditev pri nas. Bila je prva, ki je imela štart ponoči, ob 10h zvečer. Bila je ena redkih, ki je imela že v začetku skoraj do metra izmerjeno progo. Bila je edina, ki je po teku ponudila kremno rezino in ne klasičnih makaronov, prva, ki je po teku tekače nagradila še s koncertom in druženjem. Že od prve izvedbe naprej smo se trudili, da vse tisto, kar smo videli na odličnih prireditvah pri nas in v tujini prenesemo na Bled. 
Ker smo bili povečini tekači, ki smo se lotevali te organizacije, smo morda lažje doumeli, kaj tekači želijo, pričakujejo, potrebujejo. Vsako leto smo nekaj dodali, izboljševali. Ker je Bled prostorsko omejen, ne moremo delati na veliki udeležbi (že letos se je na tek prijavilo 4000 tekačev, vzeli smo jih lahko samo 2500), lahko pa na kvaliteti. To se pozna, saj smo vsako leto prej razprodani, prihaja tudi vsako leto več tujcev. Projekt zahteva celoletno, predvsem prostovoljno delo, a zaenkrat imamo še energijo, da delamo naprej.

Nastopil je november in z njim še ena izmed tvojih idej. Paleovember, mesec namenjen promociji paleo načina prehranjevanja, ki poteka že tretje leto zapored. Ker marsikateri bralec še vedno misli, da je paleo dieta še ena izmed čudežnih diet, nam na kratko razloži svojo vizijo paleo načina prehranjevanja.

Enostavno povedano gre za posnemanje prehrane našega paleolitskega prednika. Ne toliko za dobesedno uvajanje paleolitskega jedilnika, bolj za poustvarjanje učinkov, ki jih je paleolitski jedec dobival iz svoje prehrane in zaradi nje kvalitetno živel, cvetel. Pri paleo načinu tudi ne gre za dieto, zgolj izločanje predelanih živil, na katera nismo evolucijsko najbolje prilagojeni in telesu kratkoročno ali dolgoročno škodijo. V prvi vrsti so to žitarice vseh vrst, mleko, stročnice in vse predelani izdelki, ki vsebujejo sladkor ali prej omenjeno. 

Ostane nam še vedno izjemno okusna in raznovrstna prehrana, ob kateri je neprimerno lažje vzdrževati primerno težo, dnevno funkcionirati, urediti krvno sliko, pritisk, zmanjšati sistemsko vnetje telesa in posledično ublažiti ali preprečiti razna bolezenska stanja, avtoimune bolezni in tegobe. Vse vrste mesa, rib, jajc, zelenjava, sadje, oreški, začimbe – kombinacij samo iz teh živil je neskončno.

Za začetnika je dovolj, da s paleo protokolom zdrži 30 dni. Vsega en mesec, točno tako, je dovolj, da telo prečistimo in izvemo, ali ima morda težave z glutenom, laktozo, lektini, sladkorji ipd. Praktično vsak, ki si vzame en mesec za spoznavanje svojega telesa in njegovih odzivov na »paleo« hrano ugotovi, da ima težave najsibo z glutenom, laktozo, stročnicami. Če enkrat veš, da ti določena hrana ne ustreza, se ji lažje odrečeš.

Kako si sploh prišel do ideje, da bi se prehranjeval kot naši paleolitski predniki?

Spet po naključju :) Leta 2010 sem se spomladi na teku poškodoval, zato sem po nekajmesečni pavzi hitro pridelal nekaj odvečnih kilogramov. Tudi časa sem imel odveč, pa sem začel študirat prehrano. Ko sem naletel na paleo protokole, so se mi takoj zdeli smiselni in znanstveno utemeljeni. Ko sem poskusil na svoji koži, sem bil navdušen nad učinkom. Potem sem tematiko samo še bolj preučeval, testiral in prirejal sam sebi, tako, da si sedaj ne predstavljam več, da bi jedel klasično.

Vir: Google

Kaj so bile tvoje glavne začetniške težave, in kakšen je bil rezultat po koncu tvojega eksperimenta?

Skoraj identične, kot jih ima klasični jedec – prej sem bil navajen na prehrano, ki je temeljila na ogljikovih hidratih, predvsem žitaricah. Najtežje se je bilo odreči kruhu, testeninam, tudi sladkarijam. Pravzaprav sem se med tem lažje odvadil kajenja kot pa recimo sladkorjev, kar ni čudno, saj sladkorji na telo delujejo na isti način kot droga.

Že po prvem mesecu sem opazil razliko na pasu in na tehtnici; brez težav je šlo dol skoraj 5 kilogramov maščobe. Poleg tega sem opazil precejšnje izboljšanje moje avtoimune bolezni, luskavice. Nisem bil več toliko napet, jutranji refluksi, ki sem jih imel prej s kosmiči in mlekom so sedaj po jajcih s slanino izginili. Vse to me je prepričalo, da je nekaj na tem.

Si oče treh otrok. Ne morem mimo tega, da te ne bi vprašal kako paleo način prehranjevanja združuješ z družinskim življenjem. Se morajo tudi ostali člani družine prehranjevati tako kot ti?

Zgledi ponavadi vlečejo in po mojih ekperimetnih je kmalu zamikalo tudi ženo, da je poskusila. Ko je ugotovila, da bistveno lažje s hrano vzdržuje svoje kilograme kot s pretiranim tekom, je tudi ona postala paleo. To je bilo odlično, saj sva v kuhinji hitro poenostavila najino pripravo obrokov. 

Otroci pa so še majhni in brez ogljikovih hidratov enostavno ne gre :) Ne samo doma, tudi v vrtcu so pač izpostavljeni sodobni klasični prehrani, ki vsebuje veliko žitaric in mleka. Imamo pa to srečo, da vsaj mlajša dva res jesta vse, rada imata meso, jajca, ribe in si s tem bogatita nabor hranil. Če se le da, pa tudi doma poskušamo na jedilnik dati zdrave ogljikove hidrate, manj sladkorjev (raje sadje namesto piškotov) in predvsem vodo in čaj za pitje.

Kaj pa raznorazni družinski dogodki. Rojstno dnevne zabave, prazniki, trenutki, ko se zbere vsa družina. Se lahko posameznik v tem primeru drži svojih načel?

Že nekaj družinskih praznovanj smo preživeli ob presnih sadno-oreškastih torticah, pa se nihče ni preveč pritoževal :) Drugače je seveda na obiskih. Če se le da, se v takih situacijah da izvleči, včasih pa je morda zgolj iz vljudnosti tudi narediti kak prekršek. V tem ne vidim večjega problema; navsezadnje je tudi paleolitski jedec vsake toliko svoje telo obremenil in malo razburkal metabolizem (npr. ko je našel panj medu). Kak prekršek človek naredi tudi nezavedno, a, ko si enkrat osvojil princip, te občasni odkloni ne vržejo več iz tira.

Vir: osebni arhiv

Ideologija paleo načina je minimalizem. Tako v prehrani, kot v vsakdanjem življenju. Stroka nam priporoča 6 majhnih obrokov na dan. Težave zaradi tega nastanejo predvsem s prilagajanjem prehrane v času šole in službe. Kaj o tem meniš ti, je res potrebno za zdravje ali izgubo kilogramov jesti vsakih nekaj ur?

Paleolitski človek ni imel hladilnika ali trgovine pri roki, zato je jedel takrat, ko je kaj ujel ali nabral. Včasih tudi dlje časa ni imel sreče. Ko ta princip preneseš v sodobni svet, ugotoviš, da je paleo način tudi sedaj idealen, ne samo, da prihraniš pri času, kar si že omenil, ampak da tudi telesu prizaneseš s konstantnim vnašanjem in prebavljanjem hrane. Naše telo je prav lepo prilagojeno na daljše poste, celo ceni jih. Ker je pri paleo ključno, da ješ dovolj, predvsem maščob, si po vsakem obroku sit precej dlje časa, kot bi bil na ogljikovih hidratih. Posledično je dovolj, da je 2-3x dnevno.

Še več; kot sam veš, telo najlaže izgublja maščobe, ko mu daš čas, da vzpostavi hormonsko ravnovesje. Ponavadi je to takrat, ko telo ne prebavlja, npr. ponoči oz. zjutraj, po daljšem postu torej. Sam prakticiram občasno postenje (in svoje kalorije in hranila raje pojem v krajšem času) in sem navdušen nad pozitivnimi učinki le-tega. 12 urno postenje čez dan? Ni boljšega!

Kaj pa izbor živil. Kadar komu razlagam svoj jedilnik je prva reč, ki jo dobim v odgovor, da se prehranjujem precej enolično. Če gledava s stališča izbora živil je to res, kar pa se tiče izbora hranil pa je teh v jajcih, mesu in zelenolistni zelenjavi več kot dovolj.

Ko mi je ena deklica pred časom potarnala, da so jajca za zajtrk vsak dan že dolgočasna, sem jo vprašal, kaj je jedla prej. Odgovorila je, da kosmiče z mlekom. Ko sem jo vprašal, če vsak dan in je pokimala, sem se začel na glas smejat. 

Vir: osebni arhiv

Večkrat se zdi, da je paleo preveč enolična prehrana; a če bi pogledali jedilnik izkušenega paleojedca in ga primerjali s povprečnim človekom, ki se prehranjuje klasično bi ugotovili, da imajo slednji bistveno bolj enolične obroke. Makaroni, riž, krompir, pa pusta pečenka ali polpeti z omako – to dnevno gledam na krožnikih v gostilnah. Paleo je z vsemi vrstami mesa in zelenjave, pa začimb, dodatka maščob, kokosa, jajc neprimerno bolj barvit in tudi okusen. Pravzaprav te paleo celo prisili, da si bolj kreativen pri pripravi hrane!

Ne morem mimo tega, da ne bi omenil kombiniranja sadja in maščobnih živil. Te kombinacije ne najdemo nikjer v naravi. Sploh ženske v paleo dieti najdejo odličen izgovor za uživanje velikih količin sadja, kateremu za piko na i dodajo oreške ali kokos. Torej paleo sladice po tvojem mnenju da ali ne?

Ja, imaš prav, velikokrat posebej začetniki pri paleo izzivih želijo z novimi živili posnemati prejšnje prehranske navade. Najsibo, da pečejo »paleo kruh« iz oreškov in sadja, delajo paleo sladice, ustvarjajo paleo palačinke, pice...Včasih gre celo tako daleč, da uživajo samo še to – potem pa se na koncu začudijo, zakaj se počutje ne izboljšuje, zakaj kilogrami ne gredo. 

Moje mnenje je, da je vsaj tisti prvi mesec dobro v celoti prekiniti prejšnje prehranske navade – če si bil prej navajen mazat marmelado na kruh, sedaj na vsak način hočeš domači džem na paleo kruh – tudi zato, da optimiziraš učinke, ki si jih želel doseči. Tako kot pri npr. odvisnikih je tudi pri eksperimentiranju s prehrano dobro vsaj za kratko presekati mentalne vzorce in poskusiti nekaj čisto novega. Jajca z zelenjavo za spremembo? Seveda! Zakaj pa ne ostanki včerajšnje pečenke za zajtrk? Kajpak, pogumno! Vse te nove izkušnje so neprecenljive.

Paleo sladice bi bilo pametno uvajati šele po nekaj tednih paleo izziva, pa še to zelo občasno. Je pa včasih težko od začetka in razumem marsikoga, posebej punce, da potrebujejo nekaj »sladkega« v obliki paleo sladic, da zadostuje telesu, ki še ni maščobno prilagojeno ampak še vedno hlepi po sladkorjih. Dokler prehrana ni sestavljena samo iz paleo sladic, je ok. Je pa pametno povedati vsakemu, da kombinacija sadja (fruktoze) in oreškov (maščobe, omega 6) lahko negativno vpliva na nalaganje maščob, sistemsko vnetje in prebavo.

Veliko posameznikov meni, da je paleo način prehranjevanja draga zadeva. O tem, da je paleo lahko prijazen do naše denarnice sem se sam razpisal tukaj. Kaj pa ti meniš o tem? Lahko v teh časih človek uživa kvalitetno in dobro hrano, ali je slednja rezervirana za tiste z debelejšo denarnico?

Mislim, da si v svojem zapisu dal odlične smernice. Tudi sam menim, da je paleo sprejemljiv za vsakogar, le malo se je treba potruditi. Seveda je najlažje iti v najbližji supermarket in kupiti poceni hrano –a ko enkrat veš, da si zaradi te hrane bolan, prideš do spoznanja, da se splača porabiti vsaj malo časa v korist svojega zdravja. 

Res, včasih je čas dovolj, da se sprehodiš po tržnici in poiščeš zelenjavo, ki je slovenskega porekla, po možnosti domača in nič dražja od one v trgovini, ali pa da obiščeš soseda od znanca, ki ima domača jajca in jih prodaja za popolnoma sprejemljiv denar. Jasno mi je, da ni zdržno ves čas živeti samo od dokaj drage, ekološke hrane, a večkrat je dovolj iti na vas in povprašati naokrog. Oz. v trgovini brati nalepke in izbrati najmanj škodljivo. Ali pobrskati po internetu, obrniti kak telefon in dobiti zabojček na dom. Za zdravo hrano se splača potruditi, pa čeprav zaradi tega reskiraš kako urico, ko bi drugače besno izgubljal kalorije na trenažerju :)

Vir: osebni arhiv

Za konec pa mi še zaupaj, zakaj bi posamezniku sploh priporočal, da se odloči za paleo način prehranjevanja?

Praktično vsem, ki jim zdravje ali etična, morda verska načela ne preprečujejo, da bi eksperimentirali s svojo prehrano. Paleo je neizmeren vir samospoznanj in izkušenj, pa čeprav ga poskusiš samo za 30 dni. Medtem, ko se veliko časa v življenju ukvarjamo s tem, da ugotavljamo, kako delujejo stvari okoli nas, se mnogokrat skoraj nič s tem, kako deluje naše telo in na kaj reagira. Zato paleo zelo priporočam! Če drugega ne, boste po 30 dneh morda ugotovili, da čisto dobro shajate s trenutno prehrano. Si upate? :)

Marko najlepša hvala za tvoje odgovore.

Hvala tebi. Kdaj greva na paleo kosilo? :)