torek, 18. februar 2014

Paleo kot celovit pristop

Obožujem dobre knjige. In obožujem ljudi, ki radi berejo. Knjige. In tisto, kar piše med vrsticami. Ljudi, ki razmišljajo s svojo glavo. A radi prisluhnejo ostalim idejam. Ljudi, ki jih ni strah domišljije. A so še vedno sposobni živeti na realnih tleh. Ljudi, ki so odprti do drugačnosti. A ne letajo iz veje na vejo in spreminjajo svojega jaza ob vsaki novosti, ki zadane njihovo življenje.

Berem. Knjige. Večina, ko jih vzameš v roke, te ne prepriča. Redko katera te pusti brez besed. In čisto po naključju je prišla v moje roke knjiga. Knjiga, ki me ni pustila ravnodušnega. Knjiga še enega paleojedca. Toda ta knjiga je bila drugačna od drugih.


Paradoks podhranjenosti

Eden izmed zanimivih paradoksov s katerim se srečuje sodobni človek. Paradoks podhranjenosti. Je možno, da je sodobni človek, kljub tehnologiji, naraščanju debelosti in preobilici dobrin podhranjen? Žalostno, toda resnično.

O kakšni podhranjenosti govorim? O tem, da našim telesom kronično primanjkuje vse tisto, kar potrebujejo. Za normalni razvoj, za normalno funkcioniranje, za tvorbo hormonov in za razvoj kognitivnih sposobnosti. Pogosto se srečujem s posamezniki, predvsem mlajšimi, ki bože nedaj, da vidijo zelenjavo na svojem krožniku. Iste posameznike potem srečam čez nekaj let, ko mi na dolgo in široko razlagajo, kako so tako rekoč čez noč postali veliki zelenjadoljubci. Nasmehnem se in grem tiho naprej.

Veš, če si ti neumen, še ne pomeni, da je neumno tudi tvoje telo. Tvoje telo je izjemno dovršena stvaritev in si bo na takšen ali drugačen način zagotovilo vse tisto, kar v določenem trenutku potrebuje. Najbolj me skrbijo mlade punce. Ki so v tisti fazi med punco in žensko. V fazi iskanja. Spomni se, o čem sem pisal prejšnjikrat. Tommy je celoten zapis lepo povzel, zato ga citiram: "zdravje je osnovno, začnimo pri psihi in kuhinja je svetišče". Blazno resno.

Ker pogosto pozabimo, kaj je naše bistvo. Zakaj smo tukaj. Zakaj smo bili ustvarjeni. Bodimo realni seks je blazno dobra stvar, toda tu nismo z namenom, da se žgemo iz dneva v dan. Če pogledava iz biološkega stališča smo tukaj z namenom reprodukcije. In zaradi tega bi verjetno vsakega izmed nas moralo skrbeti za zdrav in vitalni zarodek. Zarodek, ki bo imel vse pogoje za normalen in zdrav razvoj. In pogosto pozabimo, da se začne razvijati že takrat, ko je v meni in tebi. Pogosto namreč pozabimo, da tudi moški pri otrocih igramo svoj faktor.

When people say "It's better than Sex" they clearly, aren't having the right kind of Sex ...

Jaz tebi, ti meni

Konferenca mi je na nek način odprla oči. Z leti ima človek res vedno več težav. Z zdravjem in ostalimi stvarmi. Zato je toliko bolj pomembno, da daš nekaj nase in ustreznega vase. O kuhi ne bova izgubljala besed. Obožujem kuhanje in igranje s sestavinami. Sploh s tistimi, s katerimi še nisem nikoli imel opravka in nimam pojma, kaj naj z njimi počnem. Več najdeš tukaj.


Ta vikend smo šli še korak naprej. Šli smo na tržnico. Ne maram gužve. Sploh za vikend imam rad mir. Toda ta gužva je bila drugačna. Tete, ki ti ponujajo sveža jajca, domačo zelenjavo in strici, ki ti na željo razkosajo svežega piščanca, ki se je še pred par urami veselo pasel na sosednjem vaškem travniku. 

In zakaj ti pišem o obisku tržnice? Ker bi to moral večkrat storiti. Iti ven. Na tržnico. Ker s tem narediš tudi nekaj za celotno skupnost. Za tistega majhnega človeka, ki je s svojimi lastnimi rokami pridelal tisto glavo zelja na tisti naši rodni zemlji. Ker je vanj zelo verjetno vložil jebeno veliko več ljubezni in sreče, kot jo je kdaj koli videl tisti paradižnik iz Španije.

Ne govorim ti o eko in bio sranju. To je za moje pojme preseravanje. Bio kivi in krompir iz špara zavit v plastično vrečko? Lepo vas prosim. Govorim ti o tem, da tudi sam prispevaš kaj za skupnost. Skupnost v kateri živiš. Skupnost, ki se trudi, da je tvoja rit na varnem, toplem in udobnem. 

Treniram, torej sem fit

Roke gor, kdo vse trenira. Pa veš zakaj treniraš? Od iskanja hrane nekje v vroči savani, nabiranja jagod, bežanja pred mamutom, do kroničnega nabijanja kilometrov, dvigovanja uteži, oziroma takšnih ali drugačnih izpeljank obojega. Vadba je postala nekaj rutinskega. Vadimo zato, da porabimo kalorije. In ne zato, da bi nabirali zelišča za domači jegermeister. 

Tudi sam sem tekel. Veliko. In še bi tekel. Veliko. Ker, če si tekel kdaj z mano, veš kaj mislim. Če nisi tekel z mano, veš samo, da sem tekel. Veliko. Drugo ti je španska vas. Ljudje smo namreč ustvarjeni za gibanje. Ne za treniranje, ampak za gibanje. Trening te izčrpa, gibanje te napolni z energijo. Izberi pametno.

Služba ali služenje?

Verjetno ena boljših stvari, ki se mi jih je kdaj zgodila. Da sem tu. Da delam to. Nekaj, kar te polni. Naredi boljšega človeka. Nekaj kar te uči in vodi skozi življenje. Ni lahko. A nobeden ni rekel, da bo. Res je, da smo na koncu vsi odvisni od tiste številke, ki vsak mesec prispe na TRR, toda tista številka ne pove ničesar o tvoji veličini. 

Veš ljudje opazijo tvoj vložek. In ga bodo cenili. S tem, da se bodo vedno znova vračali k tebi. Z nasmehom na ustih. Življenjsko je, da človek raste, se zaveda svoje veličine in "cene", a vseeno ostaja nesebično trdno na tleh. Ker kdor visoko leta lahko nizko pade. Ali pa vidi veliko. Izbiraš sam.

Paleo kot celovit pristop

Za večino posameznikov bo to le še ena izmed mnogih diet. Ki niso uspele. Veš, paleo je veliko več. Paleo je odnos do življenja. Odnos do sočloveka. Odnos do živali in ostalih živih in neživih bitij. Odnos do gibanja in ustvarjanja. Odnos do vsega, kar ti življenje ponuja. 

Pojdi kdaj lovit ribe. Razkosaj piščanca. Posadi zelenjavo. Sestavi omaro. Opazuj rezultat svojega dela. Ni ti potrebno to početi vedno znova. Toda vsaj enkrat v življenju se loti nečesa novega. Ker boš na tak način veliko bolj cenil delo tistega, ki zgoraj naštete stvari, iz dneva v dan, opravlja namesto tebe.

A za to so potrebne spremembe. Da rasteš in se razvijaš. Letos je bilo že kar nekaj sprememb. In leto se je šele začelo. Včasih si naveličan. Včasih se v tebi rodi nekaj novega. A na koncu vedno ugotoviš, da je pristop tisto, kar te naredi unikatnega.


torek, 11. februar 2014

V iskanju popolne diete

Zaradi hidratov se boš zredil, nasičene maščobe so strupene. Pred nekaj leti smo se vsi pazili na vnos maščob, danes vsi pazimo na vnos ogljikovih hidratov. Kaj pa sam vir hrane? Je jajce od kure, ki se srečno pase zunaj na travniku kaj drugačno od tistega, ki ga znese kura pod sojem umetnih hlevskih luči? Kaj pa mleko od krave, ki se pase pod Pohorjem, v primerjavi s tistim iz hlevske reje? Ali živali res nimajo čustev? Je morda vir hrane veliko bolj pomembnejši kot hrana sama?

Zadnje čase dajemo toliko poudarka na prehrano, da smo na ostale življenjske aspekte, kot so mentalno zdravje, počitek, zdravo socialno življenje in gibanje, popolnoma pozabili. Toda zdrav človek je lahko le tisti, ki se poskuša osredotočiti na vse detajle življenja. Velike in majhne. Tiste, ki ga bogatijo, in tiste, ki ga uničujejo. Življenje je ravnovesje vsega.


V iskanju popolne diete

Ali vojna prehranskih svetov. Diet je najmanj toliko, kot je dni v letu. Paleo, kot trenutno najbolj vroča tema katere zagovornik sem tudi sam, ketogena, veganska, vegetarijanska, Atkinsonova, Zone, ločevalna in še bi lahko našteval. Vse se opirajo na takšno ali drugačno teorijo ali raziskavo. Človek dobi občutek, da jim je glavni cilj to, da se prepirajo med sabo.

Po pravici mi gre najbolj na kurac, ko mi nekdo prilepi raziskavo, ki dokazuje to ali ono. Če hočeš razumeti kaj in kako smo narejeni, kakšna je naša "optimalna" dieta, je potrebno pogledati veliko širše. Širše od nekaj raziskav, ki potrjujejo dobrobit rastlinskih olj, nizko maščobnih diet ali podobno sranje. 

Poglejva si tradicionalne diete. Težko boš našel dve enaki. Kar se tiče makrohranil. Ene so nizko-maščobne (japonci), druge visoko-maščobne (inuiti),spet tretje visoko-beljakovinske (aborigini). Toda če pogledaš v detajle je vsem skupnih kar nekaj stvari. Nizek vnos omega 6 maščob (v razmerju z omega 3 približno 1:1), večinski delež nasičenih maščob in minimalni vnos sladkorja (le nekaj iz sadja).

Torej, katera je tista prava? Katero ljudstvo je odkrilo toplo vodo v načinu prehranjevanja? Nobeno. Ker se vsa tradicionalna ljudstva prehranjujejo glede na to, kar jim je lokalno dostopno. Si predstavljaš Japonca, ki se masti s sveže ujetim tjulnjem? Ali pa bušmana, ki si za večerjo skuha riž? Tudi jaz ne. 


Seveda nam lahko pogled skozi zgodovino razvoja od opice do človeka, razkrije marsikatero skrivnost. Zakaj smo danes najbolj dominantna in inteligentna žival na zemlji (smo res?), zakaj imamo največje možgane v primerjavi z ostalim telesom, zakaj smo razvili sposobnost govora in verbalne komunikacije? A o sprehodu skozi zgodovino kdaj drugič.

Prehranski paradoks

Ena izmed stvari, ki je pritegnila mojo pozornost. Tako imenovani prehranski paradoks. Poglejva si številke. Prodaja kuharskih knjig narašča, število kuharjev, ki so postale zvezde malih ekranov narašča, gledanost takšnih in drugačnih oddaj, ki vključujejo kuhanje in pripravo hrane narašča. Na drugi strani beležimo padec. Vedno manj ljudi kuha doma, vedno manj ljudi obeduje za mizo, vedno manj je posameznic, ki se učijo kuharskih sposobnosti od svojih mam. Kontradiktorno.

Kot, da je vloga žensk v kuhinji postala nekaj zaničljivega. Seveda je enakopravnost žensk v zadnjih letih močno napredovala. Tako v družini, kakor tudi v sami družbi. Velikokrat smo priča temu, da so ženske veliko bolj izobražene v primerjavi z moškimi, zato zasedajo višje položaje v službi. Toda ali to pomeni, da je kuhanje ženskam postalo izpod časti? Bomo kar tako enostavno pozabili na tradicijo, ki se je prenašala iz roda v rod?

Da ne bom kritiziral samo žensk tudi moški nismo kaj prida. Kot lovci bi morali v prvi vrsti poskrbeti za "plen", ki bi ga uspešno in s ponosom prinesli iz trgovine domov. Toda ali moški ločimo med dolgozrnatim rižem in basmati rižem? Ali pa med govejim bočnikom in belim krajcem? Vsekakor se lahko tudi sami kdaj pa kdaj potrudimo, nadenemo predpasnik in boljšo polovico presenetili z odlično pripravljeno večerjo. Iz stvari, ki smo jih sami "nabrali".

Men who say women belong in the kitchen 
obviously don't know 
what to do with them in the bedroom.

Če je kuhinja nekoč veljala kot glavno pribežališče in socialno središče družine, velja danes za mesto duhov. Naše mesto so nadomestili tehnološki čudeži moderne dobe, kot je mikrovalovna pečica, ki sami pripravijo hrano v nekaj minutah. Le kdo še ima danes čas za kuhanje goveje župe, za katero rabiš par ur, da razvije svoj pravi okus in se iz kosti izločijo vsi minerali in ostala mikrohranila, ki jih naše telo potrebuje za obrambo, izgradnjo, in  obnovo? Nobeden. Konec koncev, tista iz vrečke, ki nima nobene veze z govedino, je pripravljena v nekaj minutah.

Vikend je za nami. Naporen, a še ena izjemna življenjska izkušnja. Biti del svetovnega združenja, biti v samem središču dogajanja in zadnjih dognanj iz področja prehrane. Veliko mi pomeni. Letos kot gledalec, čez nekaj let kot gost? Pustimo se presenetiti. Sicer pa na mladih svet stoji.

Sally Fallon Morell predsednica Weston A. Price Foundation

sreda, 05. februar 2014

Ko kalorija ni več kalorija

Po obilnem decembru sledi skromni januar. Denarnice so izpraznjene, želodci polni, seznam novoletnih zaobljub iz leta v leto daljši. Na njem tudi letos, tako kot že nekaj let zapored, tisti klasični »letos bom shujšal/a«. 



Če pogledava statistiko spletnih iskalnikov pojmi kot so dieta, hujšanje, izguba kilogramov in podobno, januarja dosežejo svoj vrh. Nato pa tisti klasični eksponenti padec vse do januarja prihodnje leto, ko se stvari začnejo jovo na novo.


Trendi iskanja po besedi "diet". Vir Google Trends.

Izguba kilogramov je postal dober biznis. Danes vsak, ki mu uspe shujšat in koliko toliko oblikovat telo, čez noč postane "osebni trener". Police trgovin so polne takšnih in drugačnih pripravkov, na katerih je najpomembnejši napis »pomaga pri hujšanju« in prodaja mu takoj naraste. Ljudje smo za izgubo kilogramov pripravljeni storiti marsikaj. Včasih preveč.

Sodobni človek in motnje hranjenja
Vsak jo pozna. Anoreksijo. Malo bolj vešči tudi bulimijo. Tisti še bolj vešči pa pred leti tudi precej popularno ortoreksijo. Vse so klasificirane kot duševne bolezni. Ja, duševne in ne kot motnje hranjenja. Prva je neječnost, druga je oblika prenajedanja, tretja je obsedenost z zdravo prehrano. Osebno sem mnenja, da je sodobni človek zabredel precej dlje. Vsaj, ko je govora o odnosu do hrane.

Imejva osebo, ki želi izgubiti kilograme. Prvo vprašanje, ki ga najpogosteje dobiš je »ali lahko jem to, ali lahko jem tisto, brez tega ne morem, a tega pa res ne smem?«. Kot nek odvisnež, ki si ne upa iz varnega zavetja hrane. Zavetja, v katerega se lahko vedno znova zateče. Ko je razočaran ali prizadet. Ker hrana ne govori. Hrana posluša. Hrana tolaži.

Konec koncev ti to vtepejo v glavo že v otroštvu. Verjetno poznaš tisto: »bodi priden in boš dobil čokolado«. Sistem nagrajevanja. Kako močen je, si poglej pri vzgoji živali. In ljudje smo še vedno del živalskega sveta.

Ko si mlad in neumen je vse lepo in prav. Tista milka in kokice zvečer ob televiziji ali pica in pivo s prijatelji se ti nikjer ne poznajo. Šlank linija in ista konfekcijska številka vsako poletje sta stalnica. Dokler ne dozoriš. V moža ali ženo. Ko se zadeve mičkeno zakomplicirajo. Ko se naenkrat zaveš, da je čas za ukrepanje. Ne zaradi konfekcije, ampak zaradi zdravja.



Ko kalorija ni več kalorija
Gibaj se več, pojej manj in boš shujšal. Stavek, ki ga boš prebral v številnih knjigah. Nasvet, ki ga boš slišal od marsikaterega zdravnika. Izjava marsikaterega »uspešnega osebnega trenerja«. Pa je res temu tako? Zavrtiva čas za kakih 100 let nazaj. Dame in gospodje spoznajmo kalorimeter. Kovinsko napravo v kateri zažigamo hrano in merimo, koliko toplote se pri tem sprosti. Na tak način dobiva kalorično vrednost živila, o makrohranilih zaenkrat ne duha ne sluha.

Ker zažiganje hrane danes ni več moderno, kalorično vrednost in vsebnost makrohranil določajo preko Atwater sistema. Če greš to brat na Wikiju te bo začela bolet glava. Zelo hitro boš tudi opazil, da so tiste 4 kalorije za beljakovine in ogljikove hidrate in 9 kalorij za maščobe precej posplošena zadeva. Še vedno računaš, koliko si danes pojedel?


In prišlo je 21. stoletje. Čas, ko smo ugotovili, da »gibaj se več, pojej manj in boš shujšal« v praksi ne funkcionira tako kot smo si zamislili. Zato smo dobili novi rek. »Calorie is not a calorie« ali slovensko »kalorija ni enaka kaloriji«. Revolucija. Odkrivanje tople vode. Pri kateri moja logika enostavno odpove. Kako to misliš, da kalorija ni enaka kaloriji? Torej tudi 1 njuton ni enak 1 njutonu? Razmišljaj in boš hitro ugotovil, kaj ti hočem povedat. Malo moraš tudi sam razmišljat.

Hrana – živila so namreč veliko več kot kalorije, beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe. Človeško telo je precej več kot kovinska naprava, v kateri se sežiga hrana. Seveda z izjavo, da kalorija ni enaka kaloriji, dosežeš veliko večji marketinški efekt, kot s tem, da brokoli ni enak kinderjajčku.

Torej nič več preračunavanja kalorij?
Dvorezen meč. Ko človeku rečeš, da če bo jedel pravo hrano, jo lahko poje koliko hoče in se ne bo zredil. Pa gre to res tako enostavno? S tem problemom se v praksi namreč velikokrat srečujem. Da mi posamezniki potožijo, da namesto, da bi izgubljali kilograme, težo pridobivajo.

Seveda so takoj krivi hormoni, stres, neustreznost paleo prehrane in podobno sranje. Noben ti ne bo priznal, da enostavno poje preveč. Ne govorim o kalorijah, govorim o preveč ali premalo. Tudi »zdravega« je lahko preveč.

Stvari niso tako enostavne. Človeško telo je precej kompleksna zadeva, ki se spreminja skozi celo leto. Na to kam bo šla tista tortica ali šnicl je odvisno od tisoč različnih stvari. In kalorije so zadnja stvar o kateri bi moral razmišljati. Vsekakor boš zelo veliko naredil že s tem, da izbiraš prava, nepredelana živila.

Za konec nasvet dneva
Marsikdo si želi sanjsko postavo. Marsikdo bi rad še danes imel sikspek. Veš z leti boš ugotovil, da ni vse v konfekcijski številki. Z leti ti bodo stvari kot so gibljivost, zdravje in dobro počutje postale veliko pomembnejše. Sicer pa, če delaš na tem, da jih osvojiš, bosta izgled in obline nagrada za tvoj vložen trud. Tvoje telo si namreč zasluži najboljše.