petek, 25. april 2014

V iskanju sreče

Že cel teden mi hodi po glavi. Tista, da ljudje iščemo srečo vsak dan, cel mesec, celo leto, celo življenje. Za srečo smo pripravljeni prepluti oceane, preleteti najvišje vrhove sveta in obrniti kamen na dnu tihega oceana. A najpogosteje se zgodi, da srečo najdeš tam, kjer bi jo najmanj pričakoval. Na začetku.

Srečen sem. Da lahko grem do nje vsak dan. Da se lahko pogovarjava na najin način. Brez besed. Čeprav sem ob njej pogosto zgovoren. A ne reče nič. Le tiho posluša mojo eksplozijo domišljije, idej in načrtov.

Velikonočni prazniki so za nami. Upam, da si si letos brez slabe vesti privoščil kak rumenjak več in pojedel tudi tisto najbolj mastno šunko, ki se je znašla na mizi. Kljub temu, da imamo na voljo vedno več informacij na temo paleo in keto, je strah pred maščobami še vedno zasidran globoko v nas. Tudi v meni.


O lepotnih popravkih v zadnjem letu sem pisal tule, danes pa imam še nekaj podatkov iz ekspresnega tehničnega pregleda. Najprej je sledilo merjenje krvnega tlaka in srčnega utripa. 128/82 in 64 bpm. Nato je sledilo pikanje. Prijazni gospodični obrazložim, da bova morala pičiti dvakrat. Nasmehne se in reče, da bova že zmasirala, da bo teklo tako kot je treba. A sva vseeno morala pičiti dvakrat. Prvo sladkor. 4,8 mmol/l. Gospodična vpraša, če sem danes že kaj jedel. Seveda, jutranji kavi z maslom se ne odrečem. Meriva naprej. Trigliceridi. Tako nizki, da boga mašina nima tako nizke merilne skale (najnižja cifra je 0,8). Sledi še holesterol. Nervoza se stopnjuje. 5.76 mmol/l. Bil sem v takem šoku, da sem šel po košček masla in kumaro, da sem prišel k sebi. In predstavljaj si, da bi te meritve meril zjutraj. Na tešče.

Vedno znova, tudi z znanstvenega stališča torej ugotavljam, da stvari v praksi delujejo. Če se jih lotiš tako kot je treba. Če fantaziraš, pač ne bo rezultatov. Če jih ni si preberi novi članek o napakah paleojedcev, ki smo ga objavili na Maxximum portalu pred kratkim. Pa ne mi fantazirat, da smo si drugačni, da imamo različne metabolizme in podobno. Biološki zakoni veljajo za vse nas. Kalorija je kalorija, iz fizikalnega stališča, kaj in kako jo telo obdela pa je odvisno od njenega porekla. Bolj je kvalitetna, bolje je naravna, bolj ti bo tvoje telo srečno in hvaležno.


Suma sumarum paleo dieta v praksi deluje. Iz lepotnega stališča lahko obenem izgubljaš maščobo in pridobivaš mišično maso. Iz zdravstvenega stališča, pa te od preveč masla in jajc, več kot očitno, ne bo še tak hitro ruknila kap. 

Zadnje čase velikokrat pogovor nanese na otroke. Ne vem zakaj. In ravno med prazniki se mi je zgodilo. Nekaj lepega. Da sem majhni punčki, ki ima diabetes, praznike polepšal s čokolado. Edino čokolado, ki ji ni naredila štale. Niti naslednji dan. 

Fruktoze se izogibajte na kilometer.

Predstavljaj si, da si starš. Da imaš ti otroka, ki ima sladkorno bolezen. V družbi, sploh med mlajšimi, je v petih minutah označen za "drugačnega". Stroka se trudi, a je žal pogosto deset let za aktualnimi dognanji na področju nutricionistike. Oziroma se mora zaradi pritiska farmacije ravnati v skladu s "pravili igre". 

Zagotovo je še posebej težko med prazniki. Ko se mize dobesedno šibijo pod takšnimi in drugačnimi dobrotami. Ko ostali otroci brez kančka slabe vesti posegajo po kinderjajčkah, čokoladnih tablicah in raznoraznih slaščicah. Tvoj otrok vsega tega ne sme. Kako mu boš obrazložil? Se boš enostavno sprijaznil z dejstvom ali iskal alternative? 

No in v tem primeru pridemo na vrsto mi. Specialci. Mi, ki zate teorijo preizkušamo v praksi in rezultate nato delimo s tabo. Pogosto slišim, da je to početje odrekanje, pretiravanje in kompliciranje. Res je. Dejstvo je, da mora človek včasih stisnit zobe, če hoče priti do cilja. Toda vse to ne delamo samo zaradi nas. To počnemo tudi zato, da lahko pomagamo drugim.


četrtek, 10. april 2014

Bolj star, bolj debel

Evo, sedaj je uradno. To, kar sem že dolgo časa razlagal. Sedaj so rezultati na papirju. Zredil sem se. V enem letu sem pridobil slabi dve kili. Očitno paleo dieta res ni tako čudežna, kot vsi razlagajo. Ali pač? No, gremo po vrsti.

Kot že nekaj let zapored, je Maxximum ekipa tudi letos odpotovala na enega največjih sejmov prehranskih dopolnil, prehrane za športnike ter fitnes in welness opreme - FIBO. Da je velik, pove dejstvo, da smo prvi dan rabili 8 ur, da smo iz enega konca prilezli na drugega.

Sem že povedal, da mam rad svojo službo?


Vsako leto FIBO izkoristim tudi za merjenje telesne sestave na eni najnaprednejših tehtnic proizvajalca Tanita. Kot inženira me namreč zanimajo tudi številke, ki so jih te mašince sposobne sproducirat. In tole je primerjava lanskoletne (levo) in letošnje (desno) meritve:

Levo lanska meritev, desno letošnja.

Razlika v teži je dve deki, je pa razlika v telesni sestavi. Izgubil sem 1,6 kg telesne maščobe (TM) in pridobil 1,7 kg mišična mase (MM). Tista ena deka, ki manjka, je na račun vode, ki jo vežejo mišice. Pomembno je omeniti, da sta obe meritvi opravljeni pri istih nastavitvah tehtnice. Seveda me same številke ne zanimajo, pomembna je le razlika v številkah (delta). In to je tisto, kar ti dejansko nekaj pove. Sprememba. Če bi se zanašal samo na številko na tehtnici, mi torej  le ta ne bi kaj dosti povedala, sprememba v parametrih TM in MM pa je več kot očitna.

V iskanju popolne diete

O iskanju popolne diete sem že pisal. Kot veš, sem poleg g. Robleka, eden največjih zagovornikov paleo diete. Problem paleo diete je, da postaja preveč komercialna. In s preseravanjem so tudi njeni končni rezultati temu primerni. Manj, ko se preseravaš in bolj slediš pravilom narave, prej boš ugotovil, kaj sploh paleo je. In ravno zjutraj, med pisanjem tega bloga, tudi ostali pišejo o tem, da idealne paleo diete ni. Paleo je narava. 

Priznam, da se je prehrana, vsaj v zadnjem letu, popolnoma obrnila na glavo. Škrobnih ogljikovih hidratov ne jem tako rekoč že približno dve leti. Glavni vir je zelenjava, večinski delež pa tako ali tako predstavljajo maščobe. Sadja ne jem, razen nekaj jagodičevja na domačem vrtu, ko je sezona. Najtežje je bilo vsekakor premagati zakoreninjene dogme o tem, da je maščoba "nevarna". Še posebej nasičena. Sedaj, zaradi njegovega pisanja in lastnih spoznanj, skoraj vsak dan pojem približno 200 g masla (kombinacija kokosovega masla in kravjega masla, približno pol pol). Še vedno diham.

Tipična "ubijalska malica".

Ker pogosto treniram zjutraj si pred treningom privoščim le kokosovo maslo in kavo. Med treningom pijem Stamina Booster, po treningu sledi zajtrk: jajca, 50 g masla, nekaj rezin popečenega pršuta ali slanine in nekaj zelenjave. Če zjutraj treninga nimam zajtrk preskočim, oziroma pojem samo 50 g masla in spijem kavo. 

Opoldne si najpogosteje privoščim sardele in 50 g masla. Če imam trening popoldne sledi podobna procedura kot zjutraj kocka kokosovega masla pred treningom in Stamina Booster med treningom. Večerja je mesna. Zelena solata, meso na tisoč in en način in olivno olje ali avokado. 

Ker imam težave z želodcem mi bolje ustrezajo trije obroki na dan. Vsake toliko imam tudi fasting dneve, najpogosteje takrat, ko sem na poti. Kar se tiče prehranskih dopolnil uporabljam še kreatin (dodam Boosterju), Fit Omega 3, One A Day, Joint+ in seveda Maxximum Pure Whey

Če analiziram jedilnik, bi glede na splošne, trenutno uveljavljene, smernice zdrave prehrane moral biti zavaljen kot dobro rejen prašič ali bi me že pred pol leta, zaradi količine nasičenih maščob, morala rukniti kap. Še diham. In debel tudi ravno nisem. Čeprav pogosto slišim, da se odpoveduješ temu in onemu, moram priznat, da mi ni ravno hudo.

Ni nam lahko, je pa sladko. Recept.

Ko trening postane igra

Imam to veliko srečo, da se je moja pot v trening z utežmi začela pod taktirko enega najboljših fitnes trenerjev pri nas. Naučil me je, da uteži niso le za dvigovat, ampak je kontrola nad utežjo, kakor tudi izvedba samega giba, veliko pomembnejša, če želiš napredovat iz treninga v trening. Seveda smo se tudi mi drli kot pri norcih v Maxx Gymu, ampak to je bilo zgolj za imidž. Še danes mi v glavi odmevajo "stisni pička", "dajmo miki maus" in podobne. Pogrešam tiste čase.

Odkar ne trenirava več skupaj, se ideologija treninga ni bistveno spremenila, spremenil se je le pristop. Tudi tokrat imajo največji vpliv na to knjige. Trening je postal igra. Brez naprej zastavljenega načrta, brez vedno istega nabora vaj, brez vedno istega števila ponovitev in serij. Če bi imel tale simulator plezalne stene doma, pa me itak več ne bi niti dol spravili. Sicer pa, tudi sprehodi se pogosto končajo na drevesu. 


V zadnjem letu tako rekoč nisem tekel. In večina ljudi še danes pogosto misli, da je kardio najboljši način vadbe za izgubo maščobe. Malo morgen. Kardio je za dušo, za sprostitev. Nič drugega. Vsake toliko še tečem. En dan. Ker potem štiri dni ne morem hodit. Telo ne pusti. Nisem potrt. Srečen sem. Srečen, da sem srečen. Da se lahko gibam, uživam in se smejim samemu sebi. Iz bedarij, ki jih moram vsake toliko ušpičiti.

Pisal sem o planih za selitev. Očitno niso več plani in se bo zgodilo veliko prej, kot sem načrtoval. Če me je prej žrlo, se sedaj vsega skupaj že zelo veselim. Ker sem utrujen in naveličan. Praznih obljub in fantaziranja. Sploh tega, ki vlada v naši preljubi državici. Žalostno je, da imamo en o drugem toliko za povedat. Tujci naše intelektualce spoštujejo in kujejo med zvezde. Slovenci se obesimo na njegov izgled. Da ni primeren. Res je, z dolče gabana ali armani napisom na beli majčki si vsekakor bolj in. Sicer pa svet rabi oboje. Intelektualce in tiste malo manj intelektualne. Zakon narave.