ponedeljek, 30. junij 2014

Otroci in prehrana

O otrocih rad pišem. Sploh, ko je govora o njihovem zdravju. Da so naši otroci predebeli je očitno ugotovil rumeni tisk in tej tematiki, presenetljivo, namenil dve strani A3 formata. Za glavnega krivca so razglašene sladkane pijače in, tipično, slabe ekonomično-socialne razmere oziroma gospodarska kriza. Pa je temu res tako?

Vzgoja in izobraževanje

Pomembno je izobraževanje in pri-vzgajanje prehranskih navad pravijo. Se strinjam toda katerih? Prehranska piramida se je podrla, nadomestil jo je prehranski krožnik, ki btw ne vsebuje konkretnih podatkov o količini maščob na dan, zatorej kot slikanica ni kaj prida informativen o tem koliko česa je potrebno jesti, da boš čil in zdrav. Pred izdajo novih prehranskih priporočil pa je večina Ameriških znanstvenikov presenetljivo utihnila, sploh, ko je govora o maščobah :)



One size fits all

Če zavrtiva čas nazaj so se prehranska priporočila za otroke in mladostnike rodila leta 1977 z objavo prehranskih priporočil (Dietary Goals) za Američane. O problematiki teh priporočil sem se že razpisal, absurdno je, da so jih znanstveniki razglasili kot primerne za vse starostne skupine. Prehrana z malo maščobami (low-fat) je tako postala sinonim za zdravo prehrano otrok, mladostnikov, nosečih in doječih mater, moških in starostnikov. Kot bi Američani rekli One size fits all.



Poraba polnomastnega mleka tako iz slabih 100 kg na prebivalca pade na 33 kg, poraba mleka z malo, oziroma brez maščob, pa iz dobrih 6 kg naraste na 56 kg na prebivalca. Da upada uživanja ubijalskih jajc in rdečega mesa niti ne omenjam.

Da so stvari dejansko take tudi v praksi je pokazala raziskava leta 1995. Anketa, ki jo je opravilo več tisoč ameriških mater, je pokazala, da jih 88% verjame, da je prehrana z malo, oziroma nič maščobami zelo pomembna za njihove otroke. Kar 83% jih je odgovorilo tudi, da se pogosto oziroma vedno izogibajo temu, da bi svojemu otroku ponudile hrano, ki vsebuje maščobo.

Kako pomembna je maščoba, oziroma vrsta maščobe za otroka je razvidno tudi iz prvih formul za dojenčke. Le te so bile na začetku, zaradi večinske vsebnosti ogljikovih hidratov, velik polom. Kasneje, ko so jim dodali še malo soje in vitaminčkov in minerlačkov, jih je Ameriška zdravniška zveza AMA potrdila za "ustrezne". Danes je trg z formulami za dojenčke ocenjen na 7,9 bilijona $, po drugi strani je dojenje otroka v javnosti neokusno in družbeno nesprejemljivo. Zmaga za industrijo.

Družbeno nesprejemljivo ali del človeške kulture?

Kot, da je stroka pozabila, da je otrok majhno bitje, ki za normalno rast in razvoj nujno potrebuje hranila. Ne hrano, hranila. Posledice prehrane z malo maščob strmijo k temu, da se otrok ne more normalno razvijati. Omenim naj samo A, D, E, K maščobo-topne vitamine, ki jih naše telo nujno potrebuje za normalno rast in razvoj. Četverica za svojo absorpcijo nujno potrebuje maščobe. Še bolj zanimivo je dejstvo, da jih največ dobimo z vnosom živalske hrane, torej tiste, katere bi se naj glede na smernice izogibali. Ko enkrat tako "podhranjenega" otroka (v smislu hranil in ne hrane) vrnete nazaj na prehrano z višjim vnosom maščob bo ta začel normalno rasti naprej. Naključje? Ne, zakon narave. 

Zgoraj sem omenil dojenje. Dojenje je vsekakor kompleksna zadeva in ne le zgolj "prenos" hranil iz mame na otroka. Toda če pogledam iz prehranskega stališča, me je presenetil podatek, da se sestava materinega mleka spreminja. Porušeno ravnovesje omega 3 in omega 6 maščobnih kislin in povečano uživanje rastlinskih olj so nas pripeljali do tega, da je mleko sodobnih mamic manj hranljivo.

Sladko življenje

Sladkor je v zadnjih letih postal morilec številka ena. Če ni črno je pa belo. O tem sem se razpisal tukaj, zato se ne bom ponavljal. Tokrat se bom osredotočil raje na cenovno dostopnost hrane. Citiram:

Zdravju naklonjeni izdelki (tudi taki z oznakami light) so postali cenovno nedostopnejši prav socialno-ekonomsko ranljivejšim skupinam, kar je težavo le še poglobilo.

Smeh. Cel članek piše o problematičnem vnosu sladkorjev in nam postreže s takim zaključkom. Dragi moji, s čim nadomestimo maščobo, ki jo vzamemo iz izdelkov tipa jogurt, salame, ipd.? Ogljikovimi hidrati. In kaj telo naredi z ogljikovimi hidrati? Kot ve dr. Nada Rotovnik Kozjek lepo povedati: pretvori jih v sladkorje. Kakšno korist imamo torej od "dragih" LIGHT izdelkov? Še več sladkorjev.


Vsebnost sladkorja in maščob v sadnem jogurtu. Vir: Veš, kaj ješ?

Če primerjamo ceno jogurta s podloženim ali umešanim sadjem in navadnega polnomastnega sem prepričan, da boste slednjega v večini primerov dobili bistveno ceneje. Zaradi vsebnosti naravnih maščob vas bo nasitil za dlje časa, kar obenem pomeni, da boste na koncu dneva pojedli manj.

Veliko manevrskega prostora je tudi pri pijačah. Napitki s sladkorjem naj bi predstavljali 50% dnevno zaužite tekočine naše mladine. Če jih zamenjaš z vodo iz pipe ali doma skuhan im nesladkanim čajem bo to bistveno vplivalo ne le na zdravje naših otrok, temveč tudi na družinski mesečni proračun.

Seveda se težava pojavi pri tem, da je pripravljena hrana dejansko dražja. Če kupujete izdelke v surovi obliki, torej surovo meso, surova zelenjava, sol, poper in ostalo, lahko bistveno privarčujete. Nimate časa? Talenta? Izgovori. Še danes se dobro spomnim svojih prvih kuharskih polomij, ki iz principa nikoli niso končale v smeteh. Vaja dela mojstra ali "pojej, kaj si skuhal", kar zna biti močno uporabna fraza pri učenju. Kako privarčevati pri nakupu  in pripravi hrane v praksi pa raje v enem od prihajajočih zapisov.


Za konec

Če je stroka vsaj večinsko zasrala, še ne pomeni, da je vsega konec. Konec koncev se tudi na tem področju zadeve počasi premikajo na bolje. Največ lahko zagotovo storimo sami že danes. Z izobraževanjem, dajanjem zgledov in s tem, da si za otroke ponovno vzamemo več časa. No, me res zanima, kako bo to nekoč izgledalo pri meni. Smeh.


ponedeljek, 23. junij 2014

Pregled zgodovine srčno-žilnih bolezni

Leta 1825 izide knjiga Fiziologija okusa (The Physiology of Taste) francoskega odvetnika Jean Anthelme Brillat-Savarina. Brillat-Savarin velja za enega izmed očetov diete z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov. Menil je, da sta vzrok debelosti sladkor in bela moka, zato ju je potrebno zamenjati s kvalitetnimi beljakovinskimi živili: "More or less rigid abstinence from everything that is starchy or floury."

ZANIMIVOST: Poraba sladkorja v ZDA leta 1830 znaša 7 kilogramov (glavni vir je molasa). Danes ta številka znaša 70 kilogramov na prebivalca (glavni vir je visoko fruktozni koruzni sirup).

Leta 1863 Wiliam Banting izda knjižico imenovano Pismo o obilnosti, namenjeno javnosti (Letter on Corpulence, Addressed to the Public). V njej predstavi svoj prehranski načrt, ki temelji na visokem vnosu maščob in nizkem vnosu ogljikovih hidratov, s pomočjo katerega mu uspe izgubiti 38 kilogramov. Zaradi kontroverznosti sta se oglasila British Medical Journal in Lancet, ki sta zapisala, da je prehranski načrt gospoda Bantinga nevaren: "Gospodu Bantingu in podobnim svetujemo, da se ne vmešavajo v medicinsko literaturo, temveč se ukvarjajo s svojim poslom."


1910 - Tveganje za razvoj sladkorne bolezni: ena oseba od 30. Tveganje za razvoj sladkorne bolezni danes: ena oseba od 3 (vir Center za nadzor bolezni v Atlanti).

1910 - Poraba masla na prebivalca znaša 8 kg, leta 2000 le ta pade pod 2 kg. V starih "maslenih" letih je umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni znašala manj kot 10 odstotkov (večino smrti v tistem času predstavljajo infekcijske bolezni in umrljivost matere in otroka ob rojstvu zaradi slabih sanitetnih razmer). Danes se umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni giblje med 40 in 45 odstotki.

Glavni vir maščobe za kuhanje v letih okrog 1910 je svinjska mast prašičev rejenih na prostem. Njena prodaja predstavlja več kot 70% tržišča. Svinjska mast je bila v tistih časih najboljši vir D vitamina in palmitoleinske kislina - mononenasičene maščobne kisline, ki poveča občutljivost na inzulin in deluje protivnetno. Danes njeno mesto zaseda predelano sojino olje. Patetično je, da sojino olje ne vsebuje vitamina D, strokovnjaki, ki so ga uvedli in nam odsvetovali uporabo svinjske masti, pa danes razlagajo, kako nam kronično primanjkuje vitamina D.

Leto 1911 je eno izmed prelomnih let. Tega leta podjetje Proctor & Gamble (P&G) na tržišče lansira svoj novi izdelek imenovan Crisco, prvo maščobo izdelano s hidrogenacijo rastlinskih olj. Podjetje P&G patent hidrogeniranja odkupi od angleškega podjetja, ki je želelo umetno strjeno rastlinsko maščobo uporabiti za izdelavo sveč. Crisco je zaradi nizkih stroškov proizvodnje postal poceni alternativa svinjski masti - porast prebivalstva je namreč pomenil potrebe po večji količini živali. Še ena prednost Crisca je njegov rok trajanja, ki je veliko daljši v primerjavi s svinjsko mastjo. Posledica? V prehrani človeka so se naenkrat pojavile abnormalne količine trans maščobnih kislin, ki nastanejo pri procesu hidrogenacije rastlinskih olj.

Od 1900 do 1910 - Razvoj elektrokardiograma in začetek kardiologije.

1920 - Poraba sladkorja v ZDA znaša 20 kg na prebivalca in še raste.

1921 - Dr. Frederick Bantin odkrije hormon inzulin.

1924 - Šest kardiologov ustanovi Ameriško združenje za srce (American Heart Association - AHA)

1930 - Poraba margarine znaša 1,2 kg na prebivalca. Do leta 1957 njena poraba naraste na 4 kilograme na prebivalca in prvi v zgodovini preseže uporabo masla.



1934 - Razvit je test za merjenje vrednosti holesterola v krvi. Nedolgo zatem se holesterol znajde na zatožni klopi.

Biokemika iz univerze v Kolumbiji David Rittenberg in Rudolph Schoenheimer leta 1937 demonstrirata, da ima holesterol iz hrane zanemarljiv vpliv na krvne vrednosti holesterola. Čeprav njunega dela nikoli uradno ne zavržejo, prehranske smernice zadnjih 30 let priporočajo vnos prehranskega holesterola pod 300 miligramov na dan. Toliko ga je v enem jajcu in pol.



1945 - Donacije Ameriškega združenja za srce znašajo 100.000 $

Leta 1948 prebivalec v povprečju porabi slabih 13 kg rastlinskega olja na leto, leta 1976 ta številka naraste na 25 kg na prebivalca. Debelost in diabetes počasi postajata problem javnega zdravja. Poraba močno predelanih rastlinskih olj in z njimi vnos trans maščobnih kislin konstantno rasteta, po drugi strani poraba živalskih maščob strmo pada.

1949 - po rekonstrukciji Ameriškega združenja za srce njene donacije narastejo na 3 milijone $ letno.

Leta 1949 se arterioskleroza prvič po ICD (mednarodna klasifikacija bolezni) klasificira kot bolezen. To povzroči velik porast diagnoz smrti zaradi bolezni srca in s tem vsaj navidezno epidemijo srčne bolezni.

1949 - Med drugo svetovno vojno se na trgu pojavi okuženo mleko neizkušenih mlekarskih delavcev, zaradi katerega umre večje število ljudi. Vlada namesto slabih higienskih razmer in neizkušenih delavcev obtoži surovo mleko. Pasterizacija postane obveza. Postopek pasterizacije mleka uniči encime potrebne za lažjo absorpcijo mlečnih beljakovin in uničuje številne druge ključne hranilne snovi, vključno z vitaminom B-12.


Self Service nekje v Indiji. Foto: Reusters.

Leta 1950 medicinski znanstvenik John Gofman, z uporabo na novo izumljene unikatne centrifuge, odkrije več maščobi podobnih snovi, ki krožijo po našem krvnem obtoku. Med drugim tudi LDL in VLDL holesterol. Zanimivo je, da je gospod Gofman, pred več kot 60 leti poročal, da je skupni holesterol izjemno slab pokazatelj možnosti nastanka srčno-žilnih bolezni.

Leta 1951 se dr. Ancel Keys udeleži mednarodne konference o prehrani in bolezni v Rimu. Na njej dr. Keys izve, da je obolelost za srčno-žilnimi boleznimi pri nekaterih prebivalcih Mediterana, ki uživajo prehrano z nizko vsebnostjo maščob, redka. Obenem spozna, da imajo tudi Japonci, ki imajo v svoji prehrani malo maščob, nizke stopnje srčno-žilnih obolenj. Iz teh ugotovitev dr. Keys domneva, da je maščoba glavni vzrok za nastanek srčno-žilnih bolezni.

1951 - Objavljen je učbenik sedmih uglednih britanskih kliničnih zdravnikov (The Practise of Endocrinology). Njihova priporočila za izgubo teže so podobna Bantingovim: izogibajte se živilom kot so kruh in izdelki iz moke, žitom, vključno z žitaricami za zajtrk, kolačem, krompirju in ostali gomoljčni zelenjavi, ter hrani, ki vsebuje sladkor ali sladila.

Leta 1953 dr. Ancel Keys v svojem prepričanju, da so za srčno-žilne bolezni krive maščobe, objavi svojo slavno študijo sedmih držav (Seven Country Study). Več o njej sem zapisal v prejšnjem zapisu.



1955 - Predsednik Eisenhower pri 64 letih doživi svoj prvi srčni napad. Zdravniki mu predpišejo dieto z nizko vsebnostjo maščob in holesterola. Zanimivo je dejstvo, da so bile vrednosti holesterola g. predsednika ob njegovem srčnem napadu 165 ml/dl. Njegov holesterol je, kljub dieti bogati z ogljikovimi hidrati in nizko vsebnostjo maščob in holesterola, do odpusta kar naprej rasel in se ustavil pri vrednosti 259 ml/dl. Eisenhower je do svoje smrti doživel še več srčnih napdov, dokler ni na koncu umrl zaradi srčne bolezni.

Znanstvenik John Gofman leta 1955 poroča, da ogljikovi hidrati dvignejo krvne vrednosti VLDL holesterola. Glavna naloga VLDL lipoproteinov je transport trigliceridov, ki se tvorijo v jetrih zaradi visokega vnosa ogljikovih hidratov, do mišic, kjer služijo kot vir energije. Gofman je zapisal: "Omejevanje vnosa ogljikovih hidratov vodi do znižanja VLDLa." ali presežek ogljikovih hidratov = zvišani trigliceridi = več VLDL = povečano tveganje za srčno-žilne bolezni. Njegovo delo potrdi John Peters iz Yale School of Medicine, ki uspe s pomočjo nove centrifuge oceniti koncentracijo trigliceridov v VLDL delcih.

1956 - Ameriško združenje za srce začne izvajati dobrodelno TV kampanjo, kjer Američane poziva naj zmanjšajo vnos maščob, nasičenih maščob in holesterola iz prehrane. AHA v kampanji priporoča "srcu prijazno" margarino, koruzno olje, žita za zajtrk in posneto mleko.

Istega leta John Gofman poroča, da ima večina posameznikov, ki obolevajo za srčno-žilnimi boleznimi, povišane vrednosti trigliceridov. Gofman je trdil, da visoke vrednosti holesterola niso povezane s srčno-žilnimi boleznimi, temveč so ogljikovi hidrati tisti, ki so krivi za povišane vrednosti maščob v krvi. Njegovo delo je bilo v veliki meri ignorirano.

1957 - Hilde Bruch, ena izmed vidnejših psihoanalitičark tistega časa, je zapisala: "Velik napredek pri zajezitvi debelosti je bilo spoznanje, da meso ne povzroča debelosti, temveč so kruh in sladkarije tisti, ki vodijo do debelosti."

Istega leta prodaja margarine preseže prodajo masla. Uživanje margarine naraste na 4 kilograme na prebivalca. Margarina, ki je v prehrani človeka prisotna že nekaj desetletij je glavni krivec za povečan vnos trans maščobnih kislin in vnetne linolne omega 6 maščobne kisline. Če je katera maščoba nevarna za človeško konzumacijo, potem margarina vsekakor spada na ta seznam.

1960 - Razvit je krvni test za merjenje inzulina.

1960 - Jack LaLanne je bil edini Ameriški fitnes guru. Dohodki v industrijo zdravja znašajo 200 milijonov $. V tistem času je vadba predstavljala zabavo in debelost še ni bila javni zdravstveni problem.



Leta 1961 prihodki AHA znašajo 35 milijonov $. AHA uradno sprejme dieto z nizko vsebnostjo maščob, ki jo je predlagal dr. Ancel Keys. Še istega leta se dr. Keys znajde na naslovnici revije Time Magazine in mediji začnejo množično širiti mišljenje nizka vsebnost maščob = več zdravja.

1961 - Prvi izsledki velike Framinghamske študije (Framingham Heart Study) kažejo na povezavo visokega holesterola s srčno-žilnimi boleznimi. Študija kaže na to, da imajo moški, mlajši od 50 let, s povišanimi vrednostmi holesterola, večjo verjetnost za nastanek srčno-žilnih bolezni. Problem, ki se pojavi je, da omenjena starostna skupina pogosteje kadi, ima prekomerno telesno težo in je fizično neaktivna, študija spregleda tudi dejstvo, da ima veliko moških povišane vrednosti krvnega sladkorja. Našteti parametri, poleg visokih vrednosti holesterola, prvič v zgodovini postanejo "dejavniki tveganja" za nastanek srčno-žilnih bolezni. Potrebno je omeniti še, da študija ni ugotovila nobene povezave med povišanimi vrednostmi holesterola in srčno-žilnimi boleznimi pri moških, ko so ti enkrat dosegli starost 50 let, in je njihovo tveganje za srčni napad naraslo (zaradi prej omenjenih dejavnikov). Po domače, če si kot 50 letnik imel povišan holesterol, te ni prej zadela kap, kot tistega z nizkim holesterolom. Izsledki so bili tako šokantni, da se je Ameriška kardiologija za nekaj časa zavila v molk.

Pete Ahrens, znanstvenik iz Rockefellerjeve univerze, in zdravnica Margaret Albrink leta 1961 poročata, da so povišane vrednosti trigliceridov povezane z večjim tveganjem za nastanek srčno-žilnih bolezni. Poročata tudi o tem, da prehrana z nizko vsebnostjo maščob in visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov vodi do povišanih vrednosti trigliceridov v krvi. Ogljikovi hidrati - ne maščobe - povečajo tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni.



Leta 1966 izide knjiga Your Heart Has Nine Lives profesorja Jeremiah Stamlerja. Stamler, član uprave AHA in podpornik dr. Ancel Keysa, v svoji knjigi promovira naj ljudje namesto živalskih maščob uporabljajo rastlinska olja. Izdajo knjige so omogočili in podprli proizvajalci Mazole - koruznega olja in Fleischmann margarine.

1967 - V Journal of the American Medical Association (JAMA) Peter Kuo iz Penssylvanske univerze poroča, da ima 90% od njegovih 286 bolnikov z aterosklerozo povišane vrednosti trigliceridov v krvi. Njegova, in vse ostale raziskave in ugotovitve, ki niso bile v skladu z načeli dr. Ancel Keysa, so bile ignorirane in prej ali slej utišane. 

1970 - Ameriško združenje za srce razširi svoje anti-maščobne smernice na otroke in nosečnice. Kot posledico zvezni program WIC (prehranska priporočila za doječe matere in otroke) od sedaj naprej dovoljuje otrokom, starejšim od dveh let, samo uporabo posnetega oziroma mleka brez maščob.

1970 - Margaret Albrink, Peter Kuo, Lars Carlson, in Joseph Goldstein poročajo, da so pri bolnikih s srčno-žilnimi boleznimi 
pogostejše povišane vrednosti trigliceridov kot povišane vrednosti holesterola. Tudi oni potrdijo Gofmanovo trditev, da so pri bolnikih s srčno-žilnimi boleznimi ogljikovi hidrati tisti, ki so krivi za povišane vrednosti maščob v krvi.

1971 - Izid knjige Diet for a Small Planet, ki propagira vegetarijansko prehrano. Knjiga kmalu  po izidu postane best seller, Američani se v času po vojni v Vietnamu namreč zaradi obilice hrane, ki jim je na voljo, počutijo krive. Avtorica Francis Moore Lappe trdi, da vegetarijanstvo lahko reši in nahrani revne po svetu.

Leta 1972 izide knjiga Diet Revolution dr. Roberta C. Atkinsa. V njej dr. Atkins zagovarja visoko-maščobno dieto, kot rešitev za učinkovito izgubo odvečnih kilogramov. Dr. Atkins njeno vrednost spozna po objavi članka dr. Alfreda Penningtona v Journal of the American Medical Association (JAMA). Knjiga je v šestih mesecih prodana v več kot milijon izvodih.



Že naslednjega leta AMA napade dr. Atkinsa in razglasi njegovo visoko-maščobno dieto kot "nevarno izmišljotino". Dr. Atkins se mora zaradi tega zagovarjati pred kongresnim odborom.

1974 - Objavljeni so nadaljni izsledki Framinghamske študije. Rezultati kažejo, da imajo moški z vrednostmi holesterola pod 190 mg/dl (cca 5 mmol/l) trikrat večjo verjetnost, da zbolijo za rakom na debelem črevesju, kot moški z vrednostmi holesterola nad 220 mg/dl (cca 5,7 mmol/l). Študija prav tako pokaže na močno povezanost nizkih vrednosti holesterola s prezgodnjo smrtjo, in ne najde nobene povezave med visokimi vrednostmi holesterola in nenadno smrtjo.

1976 - FDA hidrogeniranemu sojinemu olju, kljub opozorilom, odobri status GRAS (splošno priznano kot varno). Biokemičarka Mary Enig, PhD, opozori vlado, da transmaščobne kisline, poleg ostalih nevarnosti, vplivajo na receptorje inzulina in s tem povečajo možnost za nastanek sladkorne bolezni. Presenetljivo je, da vlada potrebuje 30 let, da javnost opozori o nevarnosti transmaščobnih kislin. Leta 2005 so namreč izdane nove "prehranske smernice", ki narekujejo naj Američani, poleg nasičenih maščob, znižajo vnos transmaščobnih kislin.

Nutricionist Nathan Pritikin leta 1976 odpre svoj prvi "low-fat" Longevity Center. Pritikin zagovarja prehrano z malo maščobami, visokim deležem nepredelanih ogljikovih hidratov (zelenjava, sadje, stročnice, žita) in posebni aerobni trening. Eden izmed obiskovalcev centra je med drugim tudi senator George McGovern. Čeprav mu ne uspe programa izpeljat do konca je McGovern prepričan da so maščobe krive za debelost in "ubijalske bolezni" kot sta rak in srčno-žilne bolezni. Nathan Pritikin leta 1985 naredi samomor zaradi bolečin in komplikacij povezanih z levkemijo, za katero je oboleval.

1977 - Odbor za prehrano in človeške potrebe (Committee on Nutrition and Human Need) pod taktirko senatorja McGoverna oblikuje končno verzijo smernic za prehranska priporočila za Američane (Dietary Guidelines for Americans). Prvič v zgodovini agencija zvezne vlade ZDA ameriškemu narodu naroči naj uživa manj maščob. Nalogo zapisa prvih prehranskih priporočil za Američane dobi Nick Motten, vegetarijanec in velik oboževalec dr. Ancel Keysa in Jeremiah Stamlerja.



Po izdaji prehranskih priporočil v Washingtonu izbruhne prava vojna. Znanstveniki so zaskrbljeni nad tem, kaj je skovala njihova vlada.

Leta 1978 na tržišče prispe visoko fruktozni koruzni sirup (HFCS). Leta 1985 predstavlja že 50% vseh sladkorjev, ki jih Američani vnesejo s hrano. HFCS v kombinaciji z belim sladkorjem povzroči metabolično razdejanje v jetrih, kar vodi do povečane proizvodnje inzulina in odpornosti na inzulin. Začne se obdobje sindroma X.

1980 - Stopnja debelosti v ZDA med leti 1960 in 1980 znaša 12 do 14 odstotkov. Po letu 1980 in še posebej po letu 1990 debelost dramatično naraste. Danes 49 držav od 50 beleži debelost nad 20 odstotkov (izjema je Colorado).

1980 - Ameriško ministrstvo za kmetijstvo objavi uradna prehranska priporočila za Američane. Na naslovnici z odebeljenimi črkami piše "EAT LESS FAT, SATURATED FAT AND CHOLESTEROL" ali jejte manj maščob, manj nasičenih maščob in manj holesterola. Sedaj dr. Keysove nedokazane hipoteze o tem, da maščobe povzročajo nastanek srčno-žilnih bolezni, uradno postanejo osnova za ameriško prehransko politiko in izobraževanje.


PDF najdeš TUKAJ

1982 - Študija nacionalnega inštituta za zdravje (National Institute for Health) MRFIT razočara s svojimi rezultati. Udeleženci, ki so uživali prehrano z malo maščobami, od katerih so večino predstavljala rastlinska olja, in bogato z ogljikovimi hidrati, so pogosteje umirali, kot udeleženci na običajni prehrani. Torej dve leti po lansiranju uradnih priporočil o uživanju prehrane z nizko vsebnostjo maščob, velika študija ne uspe dokazati, da je ta dieta varna in učinkovita.

1984 - Še bolj klavrne rezultate poda študija klinike za lipidne raziskave (Lipid Research Clinic). S prirejanjem rezultatov (rekrutiranci s hiperholesterolemijo ipd.) je vodja študije Basil Rifkind vseeno razglasil zmagoslavje in dejstvo, da ima zvezna vlada sedaj jasen dokaz, da znižanje holesterola in maščob vodi do zmanjšanja tveganja za srčno-žilne bolezni. Številni ugledni znanstveniki so podvomili v metodologijo in verodostojnost študije vendar je LRC istega leta končala z vsako nadaljnjo javno razpravo.

Leta 1984 Antonio Gotto, predsednik Ameriškega združenja za srce, izjavi: "Če bomo vsi nadaljevali z nižanjem holesterola, bomo do leta 2000 premagali aterosklerozo!". Dejstva kažejo, da kljub temu, da milijoni ljudi jemljejo statine - zdravila za zniževanje holesterola - tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni ni upadlo, kot so obljubljali. Od leta 2000 so tudi zgradili 5 novih bolnišnic, namenjenih srčnim bolnikom, ki so stale  več kot 250 milijonov $.


Naslovnica revije Time Magazine 26. marec 1984

1986 - NIH in AHA ustanovita nacionalni program izobraževanja o holesterolu (National Cholesterol Education Program). Postavljene so nove smernice, vrednosti holesterola nad 200 mg/dl (cca 5,2 mmol/l) se obravnavajo kot bolezensko stanje. Podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo žitnih izdelkov, rastlinskih olj in AMA začnejo s težko pričakovano "vojno proti holesterolu".

1986 -  FDA izjavi, da ni prepričljivih dokazov, da sladkor povzroča kronično bolezen. Vlada od takrat naprej ni financirala nobene raziskave, ki bi se ukvarjala s to tematiko. Glede na prehranske smernice Američanov iz leta 2005 lahko 25% kalorij konzumiramo v obliki sladkorja.



Istega leta kot so ZDA razglasile vojno proti holesterolu Japonski znanstveniki opozorijo, da so nizke vrednosti holesterola močno povezane s srčno kapjo, ki je glavni vzrok za smrt na Japonskem. Ko so Japonci v prehrano uvedli več maščob je pojavnost smrti zaradi srčne kapi upadla.

1987 - "Spregledana" ugotovitev Framinghamske študije: "Prebivalci Framinghama, ki so zmanjšali svoje vrednosti holesterola v zadnjih 14 letih, so veliko bolj pogosteje umrli zaradi srčno-žilnih bolezni ali rakavih obolenj, kot prebivalci, katerih vrednosti holesterola so narasle ali ostale nespremenjene."

Leta 1987 je v rekordno hitrem času na tržišče lansiran Mevacor prvo zdravilo za zniževanje holesterola. Statini poleg holesterola znižujejo tudi koencim Q10 (CoQ10), potreben za normalno delovanje srca in mišic. Pomemben podatek, ki kaže na to, da ni čudno, da se je od leta 1990 pogostost srčnega popuščanja več kot podvojila. 


1988 - Po 20 letih raziskav na področju presnove ogljikovih hidratov endokrinolog dr. Gerald Reaven iz univerze v Kaliforniji objavi odkritje sindroma X. S sindromom X se označuje skupek anomalij, kot so visok krvni sladkor, visoka raven inzulina, povišane vrednosti trigliceridov in znižane vrednosti HDL. V svoji knjigi Syndrome X dr. Reaven piše, da za nastanek srčno-žilnih bolezni ni krivo rdeče meso, temveč presežek sladkorja in enostavnih ogljikovih hidratov v prehrani.


Kaj na tej sliki je najbolj ubijalsko? Pleskavica, sir ali kruh?
Postrežba. :)

1990 - Glede na poročilo centra za nadzor bolezni (CDC) v Atlanti obolelost za diabetesom tipa II strmo naraste. Leta 2000 CDC poroča, da sedaj za diabetesom zboli vsaka tretja oseba. Ker 80 odstotkov bolnikov s sladkorno boleznijo umre zaradi srčne bolezni to pomeni še dodatni udarec za zdravstveni sistem ZDA, ki že sedaj namenja največ denarja v namene srčno-žilnih bolezni.

1999 - Po 14 letih od začetka velike Harvardske študije na medicinskih sestrah (Harvard Nurses Study), 3000 sester razvije rakavo obolenje. Po mnenju dr. Walterja Willetta, glavnega vodjo študije, so sestre, ki so pojedle najmanj maščob razvile največje tveganje za razvoj rakavih obolenj.  Dr. Walter izjavi: "Nasičene maščobne kisline imajo očitno zaščitno delovanje ...". Kljub temu, da študija dokaže pomembnost maščob v prehrani Ameriško društvo za pomoč rakavim bolnikom (American Cancer Society) za nastanek srčno-žilnih obolenj še naprej obtožuje rdeče meso in ne presežek sladkorja in ogljikovih hidratov v prehrani.

Leta 2000 sojino olje predstavlja 70 odstotkov "maščobnega" trga v ZDA. Kaj pa uživanje svinjske masti? Manj kot pol kilograma na prebivalca na leto. Maslo? Manj kot 2 kilograma na leto. Sladkor? 70 kilogramov na leto.



2000 - Več kot 1 bilijon $ je namenjenih študijam, ki se osredotočajo na zniževanje LDL holesterola. Za primerjavo, skorajda nič, oziroma zelo malo denarja je namenjeno raziskavam, ki bi preučevale morebitno nevarnost nizko-maščobnih diet, omega-6 maščobnih kislin iz rastlinskih olj in dodanega sladkorja v prehrani.

Leta 2003 študija medicinske univerze McGill (McGill University School of Medicine) objavi, da je povečana srčna mišica predebelih najstnikov, velik pokazatelj za razvoj resnih srčnih zapletov v prihodnosti. Kazalniki bolezni srca pri najstnikih so odpornost na inzulin (inzulinska rezistenca), povišane vrednosti trigliceridov in nizke vrednosti HDLa.

2004 - Stopnja debelosti v ZDA: Več kot 30 odstotkov.

2005 - Več kot 30 odstotkov Američanov je klinično (bolezensko) debelih. Prihodki zdravstvene in farmacevtske industrije znašajo 16 bilijonov $. Tudi kronična vadba ne uspe zajeziti porast debelosti, diabetesa in pojava srčno-žilnih bolezni. Gary Taubes poda prepričljiv argument, da prevelika količina vadbe še dodatno dvigne apetit.

Leta 2005 se maslo vrne v igro. Prvič po letu 1957 prodaja masla preseže prodajo margarine.

2008 - Poraba sladkorja v ZDA: slabih 82 kilogramov na prebivalca. Med razvojem novih prehranskih priporočil za leto 2010 združenje pridelovalcev koruze (Corn Growers Association) s TV kampanjo vredno 20 do 30 milijonov $, ameriške matere prepričuje, da je visoko fruktozni koruzni sirup (HFCS) primeren za njihove malčke. Naj spomnim, vsak tretji posameznik ima verjetnost za razvoj sladkorne bolezni.



V prvih šestih mesecih leta 2009 zdravstvena industrija porabi 263 milijonov $ za lobiranje. Glede na poročanje časopisa USA Today se bolnišnice, zdravniške skupine, proizvajalci medicinske opreme in ostalih pripomočkov močno trudijo, da bi zaščitili svoje fevdalce. Ameriški zdravstveni sistem bogati zaradi dveh razlogov: starajoče se populacije in močno povečane pojavnosti kroničnih bolezni.

2010 - Prehranska priporočila za leto 2010 nadaljujejo s svojo nizko maščobno propagando. Za razliko od medijev, ki intenzivno pozivajo k novim zdravstvenim reformam, 13 članski komite (Dietary Guidlines Advisory Committee (DGAC)) svoje delo opravi tiho za zaprtimi vrati. DGAC svojo odločitev utemeljuje z "močnimi znanstvenimi in medicinskimi dokazi". Dokazi v prid prehrane z visoko vsebnostjo maščob so ponovno preprosto ignorirani.



Leta 2013 Ameriško združenje za srce povabi 33 tisoč kardiologov, ki še vedno propagirajo Keysovo nizko maščobno dieto, na veliko letno konferenco v Dallasu. Mesto Dallas v ta namen zgradi nov razkošni hotel s "štirimi zvezdicami". Upravičeno ponosni gospod Phillip Jones, predsednik in izvršni direktor Dallas Convention & Visitors Bureau, izjavi, da bo omenjeni dogodek mestu Dallas prinesel približno 86 milijonov $. Majhen izdatek za AHA, ki letno zbere okrog 1 bilijon $ sredstev. Kot zanimivost njen predsednik uprave letno zasluži okrog 500 tisoč $.

2015 - Čez leto dni bomo imeli Američani, in z njimi preostanek sveta, novo priložnost za popravni izpit pri določitvi novih prehranskih smernic.



ponedeljek, 16. junij 2014

Eksperiment, ki je zašel s poti

Predstavljaj si, da si del velikega eksperimenta. Eksperimenta, ki traja že dobrih 50 let. Eksperimenta, ki ga vodi nekaj največjih, med sabo dobro povezanih, mednarodnih kooperacij. Eksperimenta, ki je ustvaril smernice, zaradi katerih je obolelost za diabetesom med leti 1980 do 2012 narasla za 166%, eksperimenta zaradi katerega je vedno več ljudi, kljub vedno večji količini aktivnosti in ozaveščenosti, predebelih in eksperimenta zaradi katerega so kardiovaskularne bolezni postale eden izmed glavnih morilcev v številnih državah.

Verjetno zveni kot scenarij v kakšnem Hoolywoodskem filmu, toda to je le nekaj dejstev, ki jih lahko povežemo s prehranskimi smernicami, ki so se rodile daljnega leta 1977 in človeštvu naenkrat prepovedale uživanje naravne hrane kot so jajca, rdeče meso in polnomastni mlečni izdelki. Zapis bo povzetek članka "Ending the War on Fat" (hvala Klemen), ki nam je postregel z novo provokativno naslovnico revije Time Magazine.


Zgodba se začne s Keysovo študijo sedmih držav, za katero danes že vemo, da ni verodostojna. Gospod Keys je namreč v svoj zaključek "pozabil" vključiti še preostalih 15 analiziranih držav.

Levo Keysov izbor sedmih (šestih) držav in desno vseh 22 držav)

Zgodba se nadaljuje z naslednjo študijo, ki poda jasno sporočilo: "Jejte manj maščob in holesterola in tako zmanjšate možnosti za nastanek srčnega napada." Seveda ima študija svojo težo, konec koncev je vredna dobrih 150 milijonov dolarjev.

Vsem tem novim smernicam in zapovedim se je, tako rekoč čez noč, prilagodila tudi prehranska industrija. Police trgovin so nenadoma napolnili izdelki z oznako "light" in "brez maščob". Jajca in slanino za zajtrk so zamenjali takšni in drugačni kosmiči s sadnimi jogurti, ki sadja še videli niso. Kalorije iz maščob so zamenjale kalorije iz "zdravih" ogljikovih hidratov, ki še danes predstavljajo osnovo prehranske piramide, oziroma krožnika.

Med strokovno javnostjo je veljalo prepričanje, da bomo nasičene maščobe zamenjali z "zdravim" sadjem in zelenjavo, toda takšno razmišljanje je bilo precej naivno. Tržišče nam je namreč postreglo z izdelki, katerih človeško telo prej ni poznalo. Hitra hrana, umetna sladila, trans maščobne kisline in ostala rafinirana živila so spremenila delovanje naših hormonov in nas naredila bolj lačne, bolj debele in bolj bolne kot kdaj koli prej.

Nove prehranske smernice niso spremenile le našega razmišljanja in rojstva oznak kot so dobri in slabi holesterol, dobre in slabe maščobe, temveč so preoblikovale tudi našo kulturo, kmetijstvo, pokrajino in tržišče. Kmetijsko podeželje so poselila polja žit in koruze, ki še vedno služi kot osnova za izdelavo spornega glukozno-fruktoznega sirupa.

Človek, ki je spremenil svet

Znanost pogosto povezujemo z nekaj superiornega. Prepričani smo, da "vrhunske" raziskave vedno znova dajejo pravilne odgovore na vsa naša vprašanja. Toda kot je že sam Einstein povedal "Imagination is more important than knowledge.", ima lahko močna osebnost zelo velik vpliv na to, kaj bomo verjeli in kaj ne. Spoznajmo dr. Ancel Keysa, človeka, ki je spremenil svet.

Panika in strah pred srčno-žilnimi boleznimi se pojavita leta 1955 s porastom srčnih infarktov v ZDA in srčnim napadom predsednika Eisenhowerja. In ravno dr. Ancel Keys, je bil tisti, ki je ponudil odgovore na vprašanja, ki so begala celotno državo.

Dr. Keys je trdil, da holesterol, voskasta maščobi podobna snov, ki se nahaja v naravni hrani in jo celo telo proizvaja samo, kot enega izmed osnovnih gradnikov naših celic, maši naše arterije, kar vodi do srčno-žilnih obolenj. Njegova glavna razlaga je bila, da vnos maščob s hrano vodi do dviga LDL holesterola, ki je eden izmed glavnih pokazateljev srčno-žilnih obolenj.

Svoje hipoteze je želel potrditi z zgoraj omenjeno študijo sedmih dežel. Rezultati študije so pokazali, da ljudje, ki uživajo malo nasičenih maščob imajo manjšo verjetnost za nastanek srčno-žilnih obolenj, medtem ko naj bi prehrana, bogata z mesom in mlečnimi izdelki, bila recept za smrtno katastrofo. Zaradi "pomembnosti" izsledkov študije je dr. Keys leta 1961 pristal na naslovnici revije Time Magazine. Še istega leta je, pod vplivom njegovih pritiskov, American Heart Association (AHA - ameriško združenje za srce) prvič v zgodovini Američanom svetovalo, da naj zmanjšajo vnos nasičenih maščob.


Kljub številnim napakam je Keysovo delo postalo temelj za medicinsko znanost. Njegov vpliv in močna osebnost sta uspela utišati slehernega znanstvenika, ki se ni strinjal z njegovimi prepričanji in trditvami. Prav tako mu je uspelo javnost prepričati, da so Američani nekoč jedli pretežno hrano rastlinskega izvora, uživanje hrane pretežno živalskega izvora naj bi se po njegovem pojavilo šele v 20 stoletju. Toda zgodovinski zapisi vedno znova pokažejo drugačno zgodbo. Če te zanima več o povezavi narave in življenja toplo priporočam Nenadov novi članek v reviji Postani Fit - Ni hrane brez smrti - življenje za življenje.


Prvi tehtni dokazi o nasprotnih trditvah, da nasičene maščobe niso glavni krivec za porast srčno-žilnih obolenj, se pojavijo okrog leta 1990. Epidemiološka študija dr. Walterja Willetta, sedanjega vodjo oddelka za prehrano na Harvard School of Public Health, je spremljala prehrano in zdravje srca in ožilja več kot 40.000 moških srednjih let. Dr. Willett je ugotovili, da če posameznik zamenja hrano bogato z nasičenimi maščobami s hrano, ki temelji pretežno na ogljikovih hidratih, to ne bo vplivalo na znižanje verjetnosti nastanka srčno-žilnih obolenj. Torej manj maščob ne pomeni, da te ne bo zadela kap. Zaradi kontraverznosti njegovih ugotovitev mu je raziskavo uspelo objaviti šele leta 1996 v British Medical Journal. Toda ravno njegova dognanja so bila povod v to, da so se pogovori okrog maščob začeli spreminjati.

Resnica o maščobah

"Si to kar ješ.". Torej več maščob poješ bolj boš debel? Sliši se smiselno, toda resnica ni tako enostavna. Iz kemijskega stališča telesna maščoba in tista, ki daje slasten in sočen okus zrezku, nista tako zelo različni. Maščobe, ki potujejo po naših žilah, in tiste, ki se kopičijo na našem trebuhu, se imenujejo trigliceridi in ravno visoka vrednost trigliceridov v krvi je povezana s srčno-žilnimi obolenji. Toda so nasičene maščobe tiste, ki dvigujejo trigliceride?

Povezava nasičenih maščob in srčno-žilnih obolenj postaja zadnja leta še bolj nestabilna. Študije, ki so tako rekoč analize drugih študij, namreč zaključujejo, da ni očitnejših znakov, da so nasičene maščobe povezane s povečanim tveganjem za nastanek bolezni srca in ožilja. Seveda so rezultati poželi veliko kritik, vendar avtorji poudarjajo, da je glavno sporočilo njihovih ugotovitev, da je potrebno narediti še veliko dela v tej smeri.

Novo razmišljanje o maščobah vpliva tudi na to, da začnemo spoznavat in raziskovat kako meso in polnomastni mlečni izdelki, in s tem nasičene maščobe, vplivajo na naše telo. Res je, da večji vnos nasičenih maščob vpliva na porast LDL holesterola, ki velja za glavnega pokazatelja za srčno-žilna obolenja. Vendar pa večji vnos nasičenih maščob dvigne tudi HDL holesterol, ki pomaga odstranjevati LDL holesterol, ki se nabira na stenah žil. Kontradiktorno? Niti ne, holesterol je veliko bolj kompleksen kot se morda zavedamo.


Zaradi napredka tehnologije danes namreč vemo, da obstajata dve vrsti LDL holesterola - majhni lepljivi in veliki puhasti. Ugotovitve kažejo, da je s srčno-žilnimi obolenji veliko bolj povezan majhni lepljivi LDL holesterol. Veliko bolj zanimivo je dejstvo, da vnos "nevarnih" maščob dvigne velikega in puhastega, torej najmanj škodljivega, medtem, ko visok vnos "zdravih" ogljikovih hidratov vpliva na porast majhnega lepljivega, torej škodljivega.

Kljub vsem dokazom o tem, da nasičene maščobe nimajo bistvenega vpliva na nastanek srčno-žilnih obolenj, vam še ni potrebno navaliti na takšne in drugačne mesnine, abnormalne količine masla in ostalih naravnih virov nasičenih maščob. Tudi mononenasičene maščobe iz olivnega olja in avokada, kakor tudi polinenasičene omega 3 maščobe, zasedajo pomembno mesto v naši prehrani. Zanimivi so tudi izsledki, ki kažejo na to, da naj bi bile nasičene maščobe iz mlečnih virov nekoliko boljše kot tiste iz mesnih virov.

Prehrana sodobnega človeka

Vojno proti maščobi je sebi v prid izkoristila prehranska industrija. Da o farmaciji niti ne izgubljam besed. Na policah trgovin so se znašli izdelki, kot so piškoti brez maščob, mleko in mlečni izdelki z manj maščob, beljaki v tetrapakih in podobno. Maščobo v naši prehrani so zamenjali ogljikovi hidrati in procesirana hrana polna umetnih, telesu neznanih, spojin. Polnomastno mleko v šolah je zamenjalo čokoladno mleko brez maščob, polno sladkorja. In žal ta praksa še danes v večini ostaja ista.

Vir: Daily Mail

Z leti se je spremenil tudi naš kalorični vnos. Če smo pred tridesetimi leti v povprečju zaužili okrog 2100 kalorij na dan, danes ta številka presega 2500 kalorij na dan. 

Nikoli nisem razumel dr. Nade Rotovnik Kozjek, ko je namesto izraza ogljikovi hidrati vedno znova pisala o sladkorjih. Sčasoma sem spoznal, da ne glede na hrano, naj je to "zdrava" polnozrnata žemlja ali "nezdrav" bel toast, se na koncu znotraj telesa vse pretvori v sladkor - glukozo in fruktozo.

Ob vnosu ogljikovih hidratov in sladkorjev telo proizvaja inzulin. Ker se ta slika, zaradi prehrane, ki bazira na ogljikovih hidratih, ponavlja vedno znova, naše celice postanejo odporne na inzulin (inzulinska rezistenca). Temu scenariju pogosto sledijo debelost, sladkorna bolezen tipa 2, visoke vrednosti trigliceridov in prenizke vrednosti HDL holesterola. Začaran krog. Patetično povedano človeku, ki je odporen na laktozo odsvetujejo mlečne izdelke, človeku odpornemu na inzulin pa še vedno svetujemo prehrano, ki bazira pretežno na ogljikovih hidratih.

Kaj pa nizko-hidratne ali t.i. low-carb diete? Marsikdo jih povezuje z dr. Atkinsonom, ki je svojo idejo predstavil pred približno 50 leti. Toda dejstvo je, da se človek, oziroma nekatera starodavna ljudstva, že veliko let prehranjujejo pretežno z maščobami. Kontradiktorno je dejstvo, da imajo ravno ta ljudstva najmanjšo obolelost za srčno-žilnimi in ostalimi sodobnimi boleznimi. Tudi tradicionalni mediteranski način prehranjevanja bazira na visokem vnosu maščob. Konec koncev zgrajeni smo iz maščob in beljakovin.

Za konec

Seveda vojne nad maščobami še ne bo tako hitro konec. Verjamem, da moramo pojesti še veliko zrezkov, jajc, masla in slanine preden bomo prišli do konca te morije. Med prebiranjem člankov in knjig, sploh zadnje, ki v uvodnem delu opisuje prehrano tradicionalnih ljudstev, sem se začel spraševat, če je poleg vnosa maščob še kak drug dejavnih, ki igra pomembno vlogo pri njihovi trdoživosti. Je to mogoče vitamin D? Večina jih namreč veliko časa preživi na dnevni svetlobi ali uživa morsko hrano bogato z omega 3 maščobami in D vitaminom.

Zagotovo samo maščobe niso edini ključ, ki odpira vrata zdravemu življenju in predvsem zdravi jeseni življenja. Največ bomo vsekakor naredili, če se bomo osredotočili na polnovredno, nepredelano hrano. Tako tisto živalskega kot rastlinskega izvora. Za konec pa ne smemo pozabiti tudi na to, kako to hrano uživamo. Je hrana zgolj tisto, kar nas poganja, ali nekaj v čem uživamo sami ali v družbi.

petek, 13. junij 2014

Smo Slovenci res (pre)debeli?

Debelost. Občutljiva tematika, pred katero si še vedno zatiskamo oči. Zadnja poročila OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj) so zaskrbljujoča. Čezmerna telesna teža otrok postaja globalni problem in Slovenci smo tokrat za las zgrešili medaljo. Dolgo časa tudi sam nisem verjel, da smo zabredli tako globoko. Smo Slovenci res postali (pre)debeli?


Kalorija not-kalorija ven pravijo ali po domače, če poješ toliko kot porabiš ni šans, da se boš kdaj zredil. Vsaj tako so nas učili. In nas, predvidevam, še nekaj časa bodo. Stare dogme je težko izkoreninit iz človeške zavesti. Če se zrediš pač obtožiš slabo genetiko, zrak ki ga dihaš, ker je preveč onesnažen, vodo v katero nam mešajo takšne in drugačne substance, šamponi so preveč umetni in vplivajo na celice pod kožo in še kak izviren izgovor bi se lahko našel.

Z izjavo, da kalorija ni kalorija se še vedno ne strinjam. Kalorija je fizikalna količina s katero si telo nima kaj pametnega za počet. Veliko bolj pomembno je dejstvo od kod energija prihaja, v kakšni obliki, kaj je zraven in kako jo bo telo sprejelo in predelalo. In tu se pojavi problem.


Slovenski praznik kolesarstva

Opazujem. Veliko. In analiziram. Še več. Tudi takrat, ko to najmanj pričakuješ. Fizik, jebiga. Delovni vikend na kolesarskem prazniku. Maraton Franja Ljubljana 2014. Človek bi pričakoval, da tisti, ki se veliko giblje zgleda fit. Vsaj glede na zgornje trditve.

Prvi dan profiči. Suha, zdefinirana telesa. Verjetno ni potrebno poudariti, da vsaj štiri ure dnevno preživijo na treningu. Drugi in tretji dan družine in vsi ostali, ki kolesarjenje izkoristijo za druženje, preživljanje prostega časa in sprostitev. Se gibljejo, se prehranjujejo po uveljavljenih prehranskih smernicah, so fit. Vsaj to bi človek pričakoval. Pa temu ni tako.

Suhe roke, suhe noge, odrezana rit in prijetno zaobljen trebušček. Takšna je bila slika, roko na srce, vsaj 70% posameznikov, ki so se na lepo sončno nedeljo, v lepih barvitih kolesarskih dresih, pojavili na največjem kolesarskem maratonu pri nas. Z oceno ne pretiravam, tudi mene je opazovanje prijetno presenetilo in s sabo prineslo številna vprašanja. 

Kako smo lahko debeli, če se toliko gibljemo? Kako so lahko vsi ostali deli telesa suhi, le trebuh tako izstopa? Kje smo zašli s poti? Dragi moji Slovenci, spoznajmo sindrom X - metabolični sindrom.

Vroče poletje - vroče hlačke

Rad imam poletje. In rad imam lepa zagorela, na pol gola telesa. Toda dragi moji, ko na mladih puncah vidim gore celulita me vse mine. In, da bo ja vidno, se je treba spravit v najmanjše hlačke in najbolj prosojno majčko.

Ženske obline so nekaj najlepšega, kar je ustvarila mati narava. Toda problem je človeško poseganje v naravo in uničevanje vsega tistega, kar se je dolga leta trudila ustvariti. In tudi ženske in moške obline trpijo na račun sodobnega, tehnično dovršenega človeka.


Za zdravo hrano ni denarja

Prva stvar, na katero se vedno znova obešamo. Da je kriva kriza. Ne bom se vmešaval, ker je kriza huda stvar in nekateri na račun drugih močno trpijo. Podal bom le nekaj konkretnih primerov. V razmislek.

Bel kruh. Takšne in drugačne salame. Pašteta. Sladki namazi. Makaroni. Riž. Stvari, ki jih lahko v naših trgovinah dobiš za džabe. Po drugi strani draga sveža zelenjava in surovo meso. Da ne omenjamo koliko časa potrebuješ, da vse to spraviš v nek, dokaj okusen, obrok.

Pa poglejva z druge strani. Ena rezina kruha z namazom. Lačen. Druga rezina kruha s pašteto. Malo manj lačen. Vse skupaj zaliješ s sokom, da napolniš volumen želodca. Sedaj nisem več lačen. Mineta dve uri in začne krulit. Nekaj piškotkov, da umiriš tiste najbolj glasne klice tvoje peristaltike, kateri je dolgčas in nima kaj pametnega za delat. Hranimo se iz dolgočasja, ker nam je hrana 24 ur na dan na dosegu rok.

Pa poskusiva drugače. Ko svetujem, da za zajtrk namesto klasičnih kosmičev posameznik poskusi jajca z maslom in nekaj zelenjave, najprej dobim približno tak pogled.



Podobno je z mesom. Omeni ženski, da naj poje za kosilo 150 gramov mesa. Bo rekla, da že 100 gramov komaj spravi v usta. Smeh. Našteta hrana tvojemu telesu namreč ne daje le energije ampak tudi vsa ostala potrebna hranila za tvorbo takšnih in drugačnih telesnih struktur. In naše telo potrebuje hranila ne le hrano.

Nauk zgodbe je torej v tem, da je na prvi pogled razlika v ceni res nekoliko večja. Toda, ko enkrat primerjaš količino hrane, kmalu ugotoviš, da je prvi način izbiranja "poceni" hrane, dejansko veliko dražji. Da niti ne omenim tega, koliko "prave" hrane vsako leto, zaradi nespametnega ravnanja, zavržemo v smeti.

Obstaja rešitev?

Dvomim. Ker nam je denar preveč stopil v glavo. Vsi iščemo več hrane za manj denarja. XXL pakiranja. Dva za ena. Bonus pakiranja. To je postalo življenje modernega lovca in nabiralca. Dejstva sama od sebe govorijo, da smo zabredli zelo globoko. Seveda je najlažje obtožiti samo eno stran. So krivi starši? Je kriva šola? Mogoče država? Krivi smo vsi mi. Ker dajemo slabe vzglede, ker vedno znova iščemo izgovore, ker si za svoje otroke ne vzamemo časa. Konec koncev imamo z nakupom računalnika ali tablice vsaj mir pred njimi. Žalostno. In tudi odrasli smo že pozabili, kako se igrati. 

Kot otroci smo večino časa preživeli zunaj. Danes otroci ne smejo nikamor. Ker jih lahko kdo ugrabi, ker jih lahko piči smrtonosni afriški komar, ker lahko dobijo klopa, ki prenaša meningitis, in še kakšna cvetka bi se našla. V mojih časih, če tedensko nisi fasal vsaj dve buški ali ureznini, si bil softič. Car je bil tisti, ki se je v šoli prikazal z gipsom na roki ali nogi, da smo se lahko vsi s flomastri podpisali nanj. Otroci smo se igrali en z drugim in razvijali sociološke odnose. Tehnika nam je sicer prinesla veliko dobrega, po drugi strani veliko uničila.

Posledice bomo nosili vsi. Med brskanjem po statističnih podatkih WHO (svetovna zdravstvena organizacija) sem iz firbca pogledal še podatke o zdravstvenih stroških na prebivalca. Trend je pozitiven, ali kot je že Šifrer zapel, življenje je drag šport.


ponedeljek, 02. junij 2014

Je res sladkor tisti, ki nas ubija?

Prejšnji četrtek je slovensko družbo pretresla uro in pol dolga informativna oddaja Tarča z Igorjem E. Bergantom na čelu.


Oddaja nam je postregla z nekaj sočnimi dejstvi. Slovenski mladostniki popijejo največ sladkih (in sladkanih) pijač na svetu. Tretjina slovenskih otrok ima prekomerno telesno težo. Posledično so bolj izpostavljeni hudim boleznim sodobnega časa. Kriv naj bi bil sladkor. In proizvajalci sladkanih pijač. In proizvajalci industrijsko predelane prehrane na splošno. Toda ali je temu res tako? Je res sladkor tisti, ki nas ubija? Dvomim.

O sladkorju sem se že razpisal. Tudi tematike zdravja naših najmlajših sem se že dotaknil. Dejstvo je, da je v današnji industrijsko predelani hrani sladkor shranjen in zakamufliran v vseh možnih oblikah. Fruktoza, sadni sirup, fruktozni sirup, javorjev sirup, agavin sirup, rjavi sladkor, sirup iz ječmenovega slada, sirup iz sladkorne pese, saharoza, dekstroza in še bi lahko našteval. Sladkor je v kosmičih, kruhu, pripravljenih jedeh, salamah, da z naštevanjem vseh sladkih pregreh niti ne začnem. Hočeš ali nočeš, tudi, če se prehranjuješ v skladu z uveljavljenimi prehranskimi smernicami, za katere sedaj že vemo, kam vodijo, je sladkorja hitro preveč. In človeško telo enostavno ni oblikovano za tolikšne količine sladkorja naenkrat.

Kaj pa industrija? Lahko s prstom pokažemo na proizvajalce? Citiram:

Težava, na katero opozarjajo strokovnjaki, med njimi tudi dr. Nataša Fidler Mis iz UKC-ja Ljubljana, je zlasti ponujanje pijač z dodanim sladkorjem (sladkani čaji, sadni nektarji, ledeni čaji, s sladkorjem sladkani čaji, sladke gazirane pijače, pijače za športnike, energijske pijače in t. i. "vode z okusom"), sadnih sokov ter industrijskih sladic otrokom v šolah

Odebeljene besede sem sam izpostavil. Najprej bom obrazložil drugi sklop. Ponujanje sadnih sokov in sladkih pijač v naših šolah. Čudno, da so to napisali, toda Slovenija je bila prva država v Evropi, ki je z zakonom uvedla, da v osnovnih šolah ne smejo biti postavljeni avtomati s sladkimi in sladkanimi pijačami. Drugo je ponujanje teh pijač preko malice, ki jo pripravi šolska kuhinja. Toda to je malo kontradiktorno, mar ne? Na eni strani prepoveš nekaj, kar nato po drugih kanalih vseeno serviraš.

Druga stvar, ki sem jo odebelil je ponujanje pijač z dodanim sladkorjem. In ravno to je tema, na katero sem se hotel obesiti v tokratnem zapisu. Obsojamo sladkor, obsojamo industrijo, toda dejstvo je izbira je popolnoma naša. Noben ti ne reče, da moraš svojemu otroku kupiti sladkano pijačo, sladkano vodo, takšne in drugačne sladkarije, takšno in drugačno industrijsko predelano hrano. Vsa ta hrana preprosto leži na policah in na plečih kupca je, ali jo bo odnesel domov, ali ne. Industrija in trgovci se le prilagajajo potrošniku in mu ponudijo tisto, kar se prodaja. Če se nekaj ne prodaja gre iz proizvodnje, oziroma se umakne iz trgovskih polic.

Izbiramo sami.

Dal ti bom konkretni primer. Dobre tri, štiri leta nazaj si v Sloveniji zelo težko našel sladki krompir. Če si imel srečo, si ga našel v Maxiju ali Leclercu in tudi, če si ga, te je ob ceni za kilo krumčov (krompir po prekmursko) zabolelo srce. S porastom popularnosti paleo načina prehranjevanja in vedno večjih zahtev potrošnikov po sladkem krompirju, ga lahko danes najdeš v tako rekoč vsaki trgovini. Trgovec se je prilagodil kupcu in ne kupec trgovcu.

Vsekakor je veliko lažje obsoditi in s prstom kazati na nekoga tretjega. Citiram še en del:

Potrošniki pravzaprav nimamo vpogleda v to, koliko prostih sladkorjev je v izdelku. Napis na embalaži, da je nekaj brez dodanega sladkorja, namreč ne pomeni, da je izdelek brez prostih sladkorjev. Pomeni le, da že naravno prisotnim sladkorjem v sokovih, sirupih, sadnih koncentratih in medu, ki so prav tako škodljivi, če jih užijemo več kot pet odstotkov dnevno, niso dodani drugi sladkorji.

Odebeljen del je ponovno moj. Res nimamo vpogleda? Kljub deklaracijam na katerih so navedene sestavine in prehranske vrednosti živila? Močno dvomim.

S prepovedovanjem vsekakor ne bomo naredili veliko. Z izogibanjem tudi ne. S tem, da neko stvar izoliramo in označimo za nevarno, pa še najmanj. Nauk zgodbe naj bo, da ni kriv sladkor, niti industrija, niti kdo tretji. Krivi smo sami, izbira o tem, kaj bomo kupili ali dali v usta je popolnoma naša. Največ kar lahko naredimo je, da se o hrani poučimo, svojim otrokom pa dajemo zdrave zglede tako pri odnosu do hrane, kakor tudi pri odnosu do življenja na splošno. In sladkor ne ubija. Če že, se bomo fentali sami.


Vir: I love fucking science