sreda, 17. september 2014

Paleo modrosti

V nedeljo sva se videla. Po dolgem času. No, tudi prej, toda vedno je ostalo zgolj pri hitrem stisku rok, obisku tekaških prireditev in kramljanju ob dolgi črni kavi. V nedeljo nisi bil ti. Vsaj ne tak, kot ga poznam. Kot, da ti je nekaj leglo na srce. Da po masnih zrezkih in rebrcih iz krušne peči ostaneš nekje v tihem ozadju vroče debate o kortizolu, T3ju in ostalih hormonih, ki nam krojijo življenje, je bil jasen znak, da pritisnem na tipko. Tisto vprašanje o tem kaj meniš o fastingu iz evolucijskega stališča ima precej bolj globok pomen, kot zgolj vprašanje ali se je človek namerno postil, ali ne.

foto: BP Team

petek, 12. september 2014

Sodobna prehranska strategija

Včeraj se je po socialnih omrežjih kot virus razširil članek o obisku nemškega strokovnjaka, ki obrača prehransko strategijo na glavo. Vse lepo in prav toda oglejmo si stvar iz druge perspektive.

Kot prvo očitno še vedno palimo na predpone "nemški", "ameriški" in podobne. Tudi v Sloveniji imamo že nekaj časa kar nekaj pacientov, ki se ukvarjajo s tematiko prehrane z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov. Zbirka najbolj zagretih je navedena tukaj.

Čeprav pogosto slišim, da je trud zaman, da povprečnega človeka ni mogoče spremeniti ali prepričati v drugačno razmišljanje, se s tem ne strinjam. Če zavrtim čas za nekaj let nazaj sem tudi sam natepaval po 600 g hidratov na dan, da mi ja med treningi ne bi zmanjkalo goriva. Polnjenje glikogenskih rezerv dva dni pred tekmo je zgledalo tako, da so ti makaroni na koncu viseli že iz ušes. Dokler ni sistem odpovedal.

ponedeljek, 08. september 2014

O življenju in smrti

Čeprav sem se k pisanju novega zapisa spravljal že nekajkrat, mi enostavno zaradi nekaj novih projektov, ki jih furamo stvar ni najbolje uspela. Današnja objava Nenadovega članka pa je dodala tisto iskro na ogenj, ki gori že nekaj časa čaka, da zagori. Tokrat ne bom kaj dosti o hormonih, hrani in prehrani ampak o dveh stebrih, ki gradita osnovo vsakega izmed nas. O življenju in smrti.

Zadnja tri leta so bila pestra. Razgibana. Bilo je predvsem veliko učenja. In veliko ga še zagotovo bo. Včasih zaradi hitenja in vsega ostalega kar spada zraven dejansko niti ne vem kje sem, in kaj točno počnem. Še dobro, da me kdo vsake toliko spomni in povabi na kavo. Smeh.